Pravica Rolls-Roycea in Yuga

Ko se nam pokvari rolls-royce, se da tudi z yugom kam premakniti.

Objavljeno
04. julij 2014 14.02
Renata Salecl, filozofinja
Renata Salecl, filozofinja
Kako razložiti, da se odrasel človek obnaša kot majhen otrok v vrtcu in grize nasprotnike na nogometnem igrišču? Zobje Luisa Suáreza, ki so se na svetovnem prvenstvu zarili v rame Giorgia Chiellinija, so načeli vrsto vprašanj o pravičnosti kazni, ki jo je igralec dobil za to dejanje. Te dni imajo polne roke dela pravniki Liverpoola in klubov, ki si Suáreza želijo v prihodnje. Oboji seveda razpravljajo predvsem o finančnih posledicah prepovedi igranja urugvajskega zvezdnika. Malokdo pa se je vprašal, kaj bi lahko bil vzrok Suárezovega obnašanja. Še najbolj se je teh zagat lotila Suárezova babica, ki je ob zgražanju nad previsoko kaznijo najprej izjavila, da so Luisu vso štorijo podtaknili. Razvila je celo teorijo zarote, kako je bilo že od začetka tekme jasno, da se ga nekdo želi znebiti in da ga bo poskušal onemogočiti. Iz njenih izjav ni bilo jasno, ali babica meni, da ugriza sploh ni bilo, ali meni, da je nekdo sprovociral vnuka, naj ugrizne nasprotnika, ali pa je pravzaprav bila vsa zarota vezana le na težko kazen, ki jo je Suárez dobil. No, na koncu je babica potegnila iz rokava še eno teorijo – na glas je začela razmišljati, ali ni Suárezovo grizenje pravzaprav povezano s travmatično otroško izkušnjo, vezano na ločitev njegovih staršev.

Ločitev staršev je za otroke vsekakor lahko travmatična. Težko pa je ločitev videti kot neposredni vzrok za to, da odrasli moški grize soigralce. Suárezovi občudovalci so grizenje dojeli kot znak, da je igralec lačen zmage za vsako ceno. Njegovi kritiki so ga imeli za necivilizirano žival, Fifa pa je ugriz označila za zavestno dejanje in ne za nekaj, kar bi bilo reakcija na provokacijo. Urugvajski nogometaš pa je dogodek opisal kot naključni padec na nasprotnika, ob katerem je začutil majhno podplutbo na licu in močno bolečino v zobeh. Za Suáreza je bilo pomembno opisati bolečino, ki jo je začutil on, ne pa njegova žrtev. No, če bodo Suárezovi odvetniki v njegovo obrambo posegli po nevroznanosti, se kaj lahko zgodi, da se bo presojanje njegove krivde še bolj zapletlo. Znano je namreč, da nogometaši doživljajo nenehne pretrese možganov, ki pri nekaterih igralcih dolgoročno povzročajo bolezenske spremembe, kot je na primer zgodnja demenca. Če se Suárez zaradi grizenja morda celo znajde na sodišču, je možno pričakovati, da se bo obdal z razkošnim timom odvetnikov, ki bodo poskušali razložiti, kako njihov klient niti najmanj ni kriv.

Velika Britanija je nedavno opazovala veliki dvoboj na sodišču med obubožanim javnim sektorjem in neizmerno močjo bogatašev. Gre za sojenje bivšima urednikoma zdaj že nekdanjega časopisa News of the World Rebekah Brooks in Andyju Coulsonu. Ta časopis je bil v lasti Ruperta Murdocha. Znan je bil po objavljanju najbolj obscenih podrobnosti iz zasebnega življenja znanih osebnosti in po tem, da je kriminalne zgodbe znal začiniti s škandaloznimi podrobnostmi, ki jih je mnogokrat pridobival nezakonito. Časopis je postal tarča ogorčene kritike drugih medijev, ko se je ugotovilo, da so sodelavci časopisa vdirali v mobilne telefone javnih osebnosti in celo plačevali bivšega policista, da jim je dostavljal pikantne podrobnosti o medijsko odmevnih primerih. Sodu je izbila dno informacija, da je časopis ilegalno pridobil telefonska sporočila staršev deklice, ki je bila brutalno umorjena. Dejstvo, da celo tragična smrt otroka ni ustavila škandalov željnih urednikov, je privedlo do tega, da se je javnost zgroženo obrnila proti časopisu. Rupert Murdoch se je zato odločil časopis ukiniti, roka pravice pa je začela preiskovati početje urednikov.

Velika policijska preiskava je odstrnila pogled na ozadje delovanja Murdochovega medijskega imperija in pokazala na politične povezave, ki jih ta imperij že dolgo uživa. V javnost so prišle grozljive zgodbe o povezavah urednikov News of the World s predvsem konservativnim političnim krogom, o njihovi brezobzirnosti, ko je šlo za medijsko linčanje javnih osebnosti, in naslajanje nad pridobivanjem pikantnih podrobnosti ob različnih tragičnih dogodkih.

Ko je bila Rebekah Brooks kot najpomembnejša oseba časopisa postavljena pred sodišče, je javnost imela občutek, da se je končno nekaj premaknilo. Ker je bil obtožen tudi Coulson, nekdanji Cameronov tiskovni predstavnik, ki je bil prej eden od urednikov News of the World, pa je sploh kazalo, da bo Murdochov imperij dobil velik udarec.

A Murdochov denar je preprečil, da bi se to zgodilo. S pomočjo milijonov funtov je medijskemu mogotcu uspelo organizirati eno najmočnejših in spektakularnih obrambnih strategij, ki so jih kdaj videli na britanskih sodiščih. Ogromne ekipe najboljših odvetnikov so pokazale na vsako dlako v dokazih, ki jih je predstavilo tožilstvo. Velik tim medijskih strokovnjakov pa je skrbel za to, kako so se informacije o sojenju pojavljale v medijih in na spletnem omrežju.

Britanski komentatorji so takšno udarno strategijo poimenovali Rolls-Royce obramba. Ta je namreč delovala kot visokooktanski dobro naoljen stroj, s katerim je tekmovala strokovno in finančno šibka ekipa tožilcev. Tudi plače enega in drugega tima so bile temu primerne: dnevni zaslužek tožilca je predstavljal le desetino dnevnega plačila povprečnega odvetnika iz Murdochove ekipe.

Strategija odvetnikov je bila tako uspešna, da bi se lahko podvomilo celo o naravi dihanja prič. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi odvetnik vprašal pričo, kdaj je začela dihati, kako to, da se tega ne spomni, kolikokrat na minuto vdihne in kolikokrat izdihne. In če priča tega ne bi vedela, bi se podvomilo tudi o njenih drugih izjavah na sodišču. Takšne akrobacije odvetnikov so na koncu Rebekah Brooks pomagale, da je bila spoznana za nedolžno. Malo slabše se je izteklo za Andyja Coulsona; čaka ga zaporna kazen.

Ob uporabi Rolls-Royce obrambe, ko gre za zaščito ljudi s kapitalsko in politično močjo, je jasno, da si lahko navadni ljudje privoščijo le Yugo obrambo. Na žalost močni odvetniški motorji skoraj nikoli ne zabrnijo v pomoč tistim, ki so jim pravice največkrat kratene – ljudem iz deprivilegiranih razredov. V primeru njihovih bojev s sodno mašinerijo ni spektakelskih iskanj lukenj v dokaznih postopkih, medijskih bobnanj o nepravičnosti obsodb in javnih manifestacij po izgubljeni bitki z roko pravice.

Rolls-Royce obramba delavskih pravic bi kaj lahko pokazala, da so razne pogodbe, ki so omogočile privatizacijo javnih podjetij, naluknjane kot švicarski sir. No, včasih pa delavcem vendarle uspe tudi Yugo obramba, sicer ne ob pomoči dragih odvetnikov, ampak z vztrajnimi delavskimi upori. To se je kar v nekaj primerih zgodilo v državah, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Pred nekaj leti je 140 delavcem tovarne Jastrebac iz Niša uspelo prek sodišča iz stečajne mase dobiti v last veliko proizvodno halo in pomožne prostore. Tovarna je delavcem dolgovala 40 plač in delavci so se odločili, da v zameno zahtevajo lastništvo nad delom tovarne in tako nadaljujejo proizvodnjo. Čeprav so se stečajni upravitelji tej ideji upirali, je sodišče odločilo delavcem v prid. Postali so lastniki delovne hale in ob pomoči novih investitorjev nadaljujejo proizvodnjo.

Podobno se je zgodilo v tovarni ITAS Prvomajska iz Ivanca na Hrvaškem. Tam so se delavci leta 2005 uprli kraji in političnim pritiskom, ki so vodili k uničenju tovarne. Zavzeli so tovarno in nadaljevali proizvodnjo s t. i. aktivno stavko. V težkih okoliščinah so delali več mesecev brez plačila, ker so verjeli, da lahko tovarno spet postavijo na noge. Čez čas jim je to dejansko uspelo. Svoje zahteve po neizplačanih plačah so tudi oni spremenili v solastniške deleže. Ko se je kasneje spet pojavila kriza zaradi slabega vodenja, so delavci zamenjali direktorja, si za določen čas zmanjšali plače in prestrukturirali proizvodnjo. Zdaj sami odločajo o svojem delovniku in drugih postavkah iz kolektivne pogodbe. Danes tovarna zaposluje nove kadre in širi proizvodnjo. Ko so delavci postali solastniki tovarne, so ustanovili tudi kulturno-umetniško društvo in nogometni klub.

Nedavno je kosovski nogometni klub Hajvalia ponudil Suárezu, da bi v času, ko ima štirimesečno prepoved igranja nogometa, lahko prišel za 1500 evrov na mesec igrat k njim, ker niso člani Fife.

Ko se nam pokvari rolls-royce, se da tudi z yugom kam premakniti.