Rekordni dosežek vremena

Iz dobro klimatizirane pisarne urednika Sobotne priloge, ki je postavljena v jugovzhodni kot Delove stolpnice, se ne vidi do oglasnega panoja ene od slovenskih bank, ki ob oglaševanju sodobnih finančnih produktov mimoidočim ponuja tudi podatek o trenutni temperaturi zraka. Vegetacija pred oknom urednika je bujna in zastira pogled na termometer. Da ne bi bil prikrajšan za zgodovinski dosežek slovenskega vremena, sem v minutah, ko je padal rekord, zapustil pisarno in odšel na sestanek izven hiše. Privilegij, da sem prisostvoval rekordnemu dosežku slovenskega vremena, mi nalaga tudi dolžnost, da ob tem zastavim nekaj vprašanj.

Je rekordni dosežek slovenskega vremena zgolj posledica naravnih sil ali pa je rekord padel zaradi drugih dejavnikov? Je slovensko vreme ob rekordnem dosežku uporabljalo neke vrste meteorološki doping? Odgovor znanosti je bolj ali manj enoznačen. Ozračje se ne segreva zato, ker bi bilo ob prizadevanju, da poruši stari rekord, tako zelo marljivo, temveč se spreminja zaradi strupov. Torej ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Četrtkov rekordni dosežek slovenskega vremena je sicer lahko razlog za fascinacijo. Ne more pa biti razlog za veselje. Vreden je približno toliko, kolikor je vreden dosežek ameriškega kolesarja Armstronga, ki si je do zmag na francoskem Touru pomagal z nedovoljenimi poživili.

Ne glede na to, da rekordni dosežek slovenskega vremena na poštenem tekmovanju najverjetneje ne bi bil priznan, ima ta dosežek posledice. Ne gre le za sušo, uničene poljedelske pridelke, izmučene domače živali in od ozona razdražene ljudi. Dosežek ima svoj globalni kontekst. Ne segreva se le slovensko vreme, marveč vreme rekorde ruši po vsem svetu. Ker sever ob poletjih postaja prijetno topel, jug pa peklensko vroč, se spreminjajo geografski pasovi, primerni za prijetno življenje. Sibirija, območje, ki je v 20. stoletju veljalo za kraj, kamor se strpa politične zapornike, postaja primerna za gojenje krompirja. Območje, ki je občutno večje od Evrope (Evrope do Urala), zaradi segrevanja ozračja postaja vedno bolj primerno za pridelavo hrane.

Severno morje nad Sibirijo postaja plovno. Poročila izvedencev za transport med Azijo in Evropo pripovedujejo, da se nad Sibirijo začenja pomorski promet. Če bo svetovno vreme še naprej postavljalo rekorde, uporaba severne pomorske poti ne bo zgolj eksperimentalna dogodivščina. Pomorska pot od Jokohame do Londona prek Sueškega prekopa namreč meri 11.400 milj. Severna morska pot, ki isti točki poveže s plovbo nad Sibirijo, meri 7200 milj. Če se bo plovba nad Sibirijo zgoščala, bo na Arktiko padlo več saj, ki jih proizvedejo ladijski motorji. Zaradi saj se bo severni led topil še hitreje, je pred tedni za Sobotno prilogo razložil Griša Močnik. In morska pot nad Sibirijo bo še bolj verjetna. Tovor s pacifiškega gospodarskega območja bo do rotterdamskega pristanišča potoval po novi, občutno krajši poti. To ni nepomembno za Luko Koper. Tovor, ki potuje iz Jokohame do Bavarske, naredi najkrajšo in najcenejšo pot, če gre v Kopru na vlak. Če bo severna morska pot postala resna komercialna alternativa, bo Koper izgubil prednost, ki jo ima, ker bo isti tovor na vlak sedel v Hamburgu.

Ker se z globalnim segrevanjem Sibirija lahko spremeni v krompirjevo njivo, morje nad Sibirijo pa v plovne poti, Rusija nima kakšnega posebnega interesa, da bi globalno segrevanje ustavila. Enako velja za naftne in druge energetske lobije med Atlantikom in Tihim oceanom, ki obvladujejo ameriško politiko. Nimajo interesa, da bi vremenu nehali z nedovoljenimi strupi pomagati do rekordnih dosežkov. Je Slovenija del zgodbe o meteorološkem dopingu? Seveda je. V Šoštanju raste Teš 6, največja investicija v državi, poganjal jo bo premog. Plini, ki nastajajo ob kurjenju premoga, so slovenski prispevek h globalnemu segrevanju ozračja.

Kaj je torej z rekordnim dosežkom slovenskega vremena? Vremenoslovci so bili teden dni na robu živčnega zloma, ker so morali za desetine javnih občil skorajda v slogu neposrednega prenosa športnega komentatorja občinstvu sporočati, ali je slovensko vreme že postavilo nov rekord in v kateri disciplini je padel zgodovinski dosežek.

Spremenjeni meteorološki pasovi na srednji rok spreminjajo konfiguracijo strateških interesov. Spremenjene konfiguracije strateških interesov spreminjajo strateška ravnotežja moči. Kaj bo z energijo, hrano, vodo, prostorom? O tem velja razmišljati, četudi je rekordni čas menda že za nami.