Eden najvplivnejših filozofov našega časa Slavoj Žižek je v mednarodnem javnem prostoru vseskozi navzoč s svojimi analizami političnih razmer po svetu. V pogovoru, ki ga jutri objavljamo v Sobotni prilogi, se je obširno lotil tudi dogajanja doma.
Med ključne dogodke pri nas bolj kot politično krizo in menjavo vlade Žižek umešča vseslovenske vstaje. Njihovo vrednost in potencial vidi v tem, da zavrnejo oba pola dosedanje slovenske strankarske politike, tako desne kot »leve«.
Prav v tem kontekstu bo zamenjava Janeza Janše z Alenko Bratušek po njegovem trenutek preizkušnje: »Bo Alenka Bratušek kaj več kot Janša s človeškim obrazom?« Edini pravi dobiček vseslovenskih vstaj bi bil po njegovem prepričanju začetek nove, prave levice.
Protestniško vrenje po svetu Žižek razlaga s tem, da gre napredek kapitalizma nujno skupaj z družbenimi antagonizmi. Vstaje po svetu so odsev neuresničenih pričakovanj ljudi, ob njih pa izstopa tudi nemoč današnje levice, da bi »otoke nezadovoljstva pretopila v pozitivni program družbene spremembe«. Kljub temu nekatere strateške odločitve držav, kot je Islandija, kažejo, da se je mogoče že zdaj izogniti najhujšemu.
»Kar zadeva ekonomsko krizo, je moja prva reakcija: Kakšna kriza?« pravi slovenski filozof in opozarja, da je kriza omejena na Evropo in ZDA. Kritičen je tudi do evropskega reševanja zadolženih držav. Resnica te »igre« je, da »Grki razbijajo jajca, Bruselj pa dobi omleto«!