Tako kot v marihuani radi uživamo tudi v našem koloradskem pivu

Pravniku Joshu Danielu Kappelu, ki je pred komaj štirimi leti diplomiral iz prava na univerzi v Denverju, in njegovim družabnikom pri odvetniških družbah Vicente Sederberg in Sensible Colorado je lani novembra uspelo z referendumom v zvezni državi Kolorado legalizirati marihuano. Kappel je del ekipe, ki je napisala zakon, vodila kampanjo in pomagala zakon implementirati.

Sredi dopoldneva je bila zanj ura šele štiri zjutraj, saj je večer pred tem priletel iz ZDA. Njegova prtljaga je odpotovala nekam na drug konec sveta, kljub temu pa je Josh Kappel navdušeno in brez pomisleka privolil v pogovor o temi, ki ji namenja ves svoj čas v zadnjih osmih letih.

Čeprav komaj na koncu svojih dvajsetih let, je Kappel že izkušen strokovnjak za pravna vprašanja glede marihuane in entuziastičen aktivist. Pogosto priča na javnih zaslišanjih glede medicinske konoplje ter sodeluje na številnih konferencah in panelih, redno piše članke ter rutinsko svetuje pacientom, skrbnikom in podjetjem o medicinski konoplji, pridobivanju licenc, skladnosti s predpisi itd., kot pomočnik direktorja pri Sensible Colorado pa zagovarja pravice uporabnikov konoplje za medicinske namene.

Svoje izkušnje glede legalizacije marihuane, ki so jo novembra lani z referendumom izglasovali v ameriški zvezni državi Kolorado, je predstavil tudi v Ljubljani na drugi konferenci o demistifikaciji marihuane, ki je bila namenjena pravnim vidikom tega problema.

Kako je videti s ceste liberalizacija marihuane v Koloradu? Lahko kadiš »travo« kot cigareto, jo gojiš na okenski polički?

Vsakdo, ki je dopolnil 21 let, gre lahko v posebno trgovino in kupi bodisi eno unčo (28,3 g) marihuane ali pa četrt unče, če ni prebivalec Kolorada. Vsak polnoleten državljan jo lahko goji tudi sam, vendar tega ne sme početi javno, temveč le za zaklenjenimi vrati, torej niti na vrtu ali na okenski polici. Prav tako je ne sme odnesti iz Kolorada, recimo v New York, saj se utegne znajti v ječi. Lahko obišče več trgovin hkrati, vendar pa ne sme imeti pri sebi več kot unčo. V prostoru, kjer jo je vzgojil, je lahko ima, kolikor je bilo pridelka, ne pa v tudi javnosti. Vsakomur, razen licenciranih pridelovalcev, je dovoljeno vzgojiti šest rastlin.

So pridelovalci marihuane pod nadzorom države?

Vsakdo mora pridobiti licenco in upoštevati zelo dolg seznam posebnih predpisov: od tega, koliko sadik lahko vzgoji in kakšna gnojila ter pesticide sme uporabljati, do sanitarnih in vseh drugih predpisov, ki veljajo tudi na splošno pri proizvodnji živil.

Je amandma 64, o katerem se je odločalo na referendumu, izenačil marihuano z alkoholom?

Celotna kampanja je temeljila na prepričanju, da je marihuana za odrasle uporabnike manj škodljiva kot alkohol. Ne vodi k nasilju med štirimi stenami, ne povzroča smrti, ne povzroča nepremišljenega vedenja – uživanje marihuane je torej boljše od uživanja alkohola tako za družbo kot za posameznika. Zato smo poskušali doseči vsaj kolikor toliko enakopraven položaj za uporabnike marihuane glede na uporabnike alkohola.

Še vedno so nekatere skupnosti v Koloradu, kjer smo prepustili lokalnim oblastem, da se same odločijo, ali želijo trgovine z marihuano, a to ne spremeni dejstva, da je zdaj legalna za polnoletne osebe. Seveda pa jo lahko uživajo le v svojem zasebnem okolju. Marihuane ne smeš uživati na ulicah ali v parkih.

Uživanje je torej prikrito očem javnosti. Je to povezano z zaščito otrok?

S strogo regulacijo želimo doseči, da bi bila marihuana težje dostopna mladim. Kdor jo hoče gojiti in uporabljati, naj to počne v zasebnosti svojega doma, ne pa na ulici. Imamo tudi zelo stroge zahteve pri pakiranju. Marihuana mora biti zapakirana v embalažo, ki je dovolj odporna na otroško radovednost, prav tako dizajn ne sme biti privlačen za otroške oči.

Kljub temu je zdaj lažje dosegljiva mladim?

Podobno kot pri alkoholu smo tudi tu zelo rigorozni: ljudje brez osebne izkaznice ne morejo kupovati, prodajalec pa je obvezan zahtevati in pogledati osebno izkaznico. Dokler marihuana ni bila regulirana, jo je bilo mogoče kupiti le na ulici, kjer preprodajalci niso zahtevali nobenega osebnega dokumenta od kupca in so prodali ter prodajajo vsakomur, ki hoče kupiti. Še huje pa je, da ta oseba nekje v skritem kotičku parka poleg trave ponuja tudi trde droge, medtem ko je v posebnih trgovinah naprodaj le marihuana.

Kaj se dogaja s črnim trgom od legalizacije naprej?

Črni trg še obstaja, a usiha. Navsezadnje imamo tudi za alkohol še vedno črni trg tako kot za tobak, vendar ga je zelo malo.

Je zakon reguliral tudi vsebnost psihoaktivnega THC v teh izdelkih?

V izdelkih, kot so piškotki ali pijače, je določeno, kolikšen odstotek marihuane smejo vsebovati, ne pa tudi, kako močna naj bo. Ampak tudi tu je tako kot pri alkoholu: močnejše ni nujno tudi boljše; včasih se človeku bolj prileže pivo, drugič pa kaj močnejšega. In navsezadnje, če je kanabis manj močan, ga bodo kupci več kupovali, kar pomeni, da se bo v državno blagajno nateklo več davkov.

Kakšna je bila osnova kampanje za legalizacijo marihuane?

Osnova je bila zelo preprosta: temeljila je na dejstvu, da nekateri odrasli ne marajo učinkov alkohola, morali bi imeti pravico, da namesto tega uživajo marihuano. Za to ne bi smeli biti aretirani, zaprti ali plačevati kazni, izgubljati služb in imeti drugih problemov. Marihuana je namreč precej varnejša od alkohola, ne ubija, ne povzroča nasilnih vedenj. Druga skupina argumentov je bila ekonomska: povečanje števila delovnih mest, povečanje davčnih dohodkov. Prvih pobranih 40 milijonov dolarjev smo reinvestirali v naše šolstvo, sile pregona ne izgubljajo več časa, sodišča se lahko osredotočijo na pravi kriminal.

Primerjava z alkoholom je lahko dobra glede na enakopravnost konzumentov, toda le, če marihuana ni na glasu, da je vstopna droga do trših drog?

Stereotipno prepričanje, da uživalec marihuane kasneje presedla na heroin, se nikoli ni izkazalo za resnično. Edini razlog, da se to lahko zgodi, je prav tem, da oseba, ki prodaja marihuano na črnem trgu, prodaja tudi druge droge. Poglejva takole: ko greš v trgovino s pijačami, ti ne prodajajo drugih drog, samo alkohol. Prav tako v trgovini z marihuano ne prodajajo drugih drog, samo marihuano. Kot vstopno drogo jo lahko tretiramo samo zato, ker preprodajalec na uličnem vogalu prodaja tudi druge droge. V trgovinah z marihuano drugega ni. In ker je težko dobiti licenco za takšno trgovino, ki jo tudi drago plačaš, 20.000 dolarjev na leto, je nihče ne želi izgubiti, zato ne bodo prodajali mladim brez osebnih izkaznic.

Aktivisti so izračunali, da 2000 kaznivih dejanj v Sloveniji na leto, povezanih z marihuano, posredno in neposredno stane državo 300 milijonov evrov. V Koloradu s skoraj trikrat več prebivalci bi to pomenilo še večji strošek.

Denimo, da je bilo doslej kakšnih 10 tisoč aretacij na leto. Velik odstotek teh dejanj so bili le prekrški, toda če se je oseba pritožila, je o tem odločalo sodišče in potem se je lahko vleklo leta, da je nekdo plačal prekršek. Težko si je predstavljati, koliko izgubljenih ur povzročijo takšni postopki, a denimo, da je bilo samo neposrednih stroškov vsaj 500 milijonov dolarjev.

Lahko ocenite prve učinke legalizacije? Poročila iz Kolorada kažejo, da se kriminal, kljub bojaznim, ni povečal.

Najbolj opazen je skokovit upad prekrškov v zvezi z marihuano, in to kar za 90 odstotkov. Preostala desetina so prekrški nepolnoletnih oseb in uporabnikov, ki uživajo marihuano v javnosti. Prve ocene kažejo, da se je tudi sicer stopnja kriminala zmanjšala za nekaj odstotkov glede na lani, manj je tudi kaznivih dejanj v zvezi z marihuano.

Nizozemska ima več kot deset let izkušenj z omejeno legalnostjo marihuane, vendar večina prebivalstva še vedno gleda nanjo kot na nevarno drogo. Kako ste lahko prepričali kar 55 odstotkov volivcev, da so na novembrskem referendumu glasovali za legalizacijo?

Zanimivo, da je več ljudi v Koloradu volilo na referendumu za legalizacijo marihuane kot na predsedniških volitvah za Obamo. Dejstvo je, da se čedalje več ljudi zaveda, da je politika prohibicije marihuane zgrešena, zato nočejo več zapravljati svojega denarja zanjo. Prebivalci ZDA že imajo slabe izkušnje s prohibicijo alkohola, ki je spodbudila kriminalna združenja, veliko se jih tudi zaveda, da alkohol povzroča probleme ne le posameznikom, ampak celotni družbi. Tudi prepoved marihuane spodbuja kriminalno dejavnost, hkrati pa je nesmiselno aretirati ljudi, ker uživajo marihuano, saj je manj škodljiva od alkohola. Ljudje so spoznali, da se z legalizacijo lahko znebimo vsega tega kriminala in vseh postopkov, ki spremljajo aretacije, in hkrati spodbudimo industrijo, delovna mesta, svoboščine državljanov.

So že vidni kakšni gospodarski učinki legalizacije?

V Koloradu se z marihuano ta hip ukvarja že nekaj sto podjetij. Na voljo je že več kot sto različnih izdelkov iz marihuane: kolački, piškotki, različne pijače, pa seveda različne znamke cigaret z marihuano. V novi panogi je dobilo zaposlitev že približno 15.000 ljudi. Sem štejemo samo tiste, ki so neposredno zaposleni v panogi, torej tiste, ki marihuano gojijo, prodajajo, in tiste, ki iz nje izdelujejo različne izdelke. Hkrati marihuana daje kruh tudi številnim posredno zaposlenim, denimo računovodjem, pravnikom, oglaševalcem, prevoznikom, arhitektom ... Marihuana je spodbudila tudi veliko druge industrije. Odkar smo jo januarja legalizirali, se je naše gospodarstvo razcvetelo. Proces spodbujene gospodarske rasti pa se je začel že kakšno leto prej, ko se je začelo o možnosti legalizacije v javnosti več govoriti. Ljudje se priseljujejo z drugih območij ZDA, da bi ne le gojili, ampak investirali tudi v druge dejavnosti. Zelo strogo in natančno je določeno, kdo vse lahko vodi marihuanske dejavnosti; človek ne sme imeti kriminalne kartoteke, biti mora redni davčni plačnik, imeti stalno prebivališče v Koloradu. Ta podjetja tudi niso uvrščena v borzne kotacije, saj bi lahko postal lastnik nekdo, ki ne izpolnjuje teh pogojev.

Je bila kakšna prelomna točka ali poseben dogodek, ki je vplival na to, da so volivci tako množično obkrožili da?

Mislim, da je bilo bistveno izobraževanje ljudi. Več in temeljiteje ko smo pojasnjevali, več podpore smo dobivali. Bolj ko so ljudje razumeli, za kaj gre, in slišali resnična dejstva, bolj so nas podpirali. Vedeti morate, da jim je država 70 let in več prala možgane z neresnicami o škodljivosti marihuane. Ko je javnost natančno vedela, koliko je marihuana res škodljiva v primerjavi z denimo alkoholom, se je zavedala napačnosti prohibicije. K temu je najbolj pripomogel javni dialog, saj smo o tem javno govorili vsaj od leta 2005, torej najmanj osem let. Sicer se nam pa niti sanjalo ni, koliko ljudi lahko pričakujemo na referendumu. Imeli smo sicer nekaj raziskav, ki so kazale na možnosti za zmago, a nismo vedeli, koliko ljudi utegne voliti. Prišlo jih je veliko več, kot smo pričakovali. Imeli smo tudi močno opozicijo; kar trije zadnji guvernerji Kolorada so nam nasprotovali, tudi prav tako župan Denverja in še veliko drugih voljenih funkcionarjev.

Ista pesem kot drugod torej?

Ja, izkazalo se je, da naši politiki zaostajajo za ljudmi pri teh problemih. Zdaj ko vedo, da je večina ljudstva za legalizacijo, so nenadoma obrnili ploščo, češ, saj smo vedno podpirali legalizacijo. Če politik želi podporo mladih, bi moral podpirati reformo marihuane, če pa želi podporo starejših, mu tega morda ni treba. Zdaj se je vse spremenilo in podpiranje reform prinese več glasov kot nasprotovanje.

Koliko ljudi v Koloradu uporablja marihuano?

Verjetno kakšnega pol milijona prebivalcev, torej kakih 10 odstotkov, je uporabljalo marihuano, preden smo jo legalizirali. Kako je ta hip, še ne vemo, verjetno bodo šli ti odstotki nekoliko navzgor.

So zdravniki v Koloradu naklonjeni uporabi medicinske marihuane?

Kakšnih tisoč zdravnikov v Koloradu je že doslej priporočalo medicinsko marihuano svojim pacientom, kar je lepa številka. Pravzaprav se je s to, medicinsko platjo marihuane vse začelo. Nekateri ljudje jo pač potrebujejo za zdravljenje, recimo pri kemoterapijah, ali za blaženje bolečin namesto opiatov, preprosto za življenje. Medicinska plat zadeve se, menim, premika naprej s polno paro. Ogromno je ljudi z boleznimi, kot sta epilepsija in multipla skleroza, pri katerih marihuana dokazano pomaga. Nenadoma poteka veliko več raziskav kot pred legalizacijo. Samo država Kolorado namenja v tem letu 10 milijonov dolarjev za raziskave medicinske marihuane. To se zagotovo ne bi zgodilo, če ne bi naredili premika v politiki.

So morali pacienti pred legalizacijo na sodišče, če so se zdravili z medicinsko marihuano?

V Koloradu smo delno legalizirali medicinsko marihuano že okrog leta 2000, toda v zelo omejenem številu. Leta 2008 smo zelo si prizadevali, da jo dovolijo uporabljati tudi vojnim veteranom za zdravljenje posttravmatskega sindroma, a država tega ni odobrila. Želja, da bi pomagali tudi veteranom, je delno spodbudila naša prizadevanja za splošno legalizacijo.

Zdravniki so medicinsko marihuano smeli torej predpisovati že prej. Kdo pa jo je smel gojiti?

Prvih nekaj let so jo lahko vzgajali kar pacienti sami, bodisi da so se zbirali v združenja in gojili sadike skupaj ali pa jih je gojil kdo v njihovem imenu. Že leta 2009 smo regulirali produkcijo in prodajo medicinske marihuane. Začeli smo izdajati licence gojiteljem in prodajalcem in ta del gospodarstva je postal osnova za oskrbo v rekreativne namene štiri leta kasneje. Takrat ta dejavnost še ni bila komercialno usmerjena; prodajalo se je lahko le tistim, ki so imeli posebna dovoljenja za uporabo.

Nekateri naši kritiki legalizacije marihuane menijo, da ni naključje, da se je število znanstvenih raziskav povečalo prav zdaj, ko ZDA ukinjajo prohibicijo. Vsi dokazi o zdravstveni koristnosti marihuane da so zavajanje, pravijo, samo zato, da bi ZDA lahko delale biznis in kovale dobičke.

Doslej so bile vse raziskave v ZDA namenjene dokazovanju, kako škodljiva da je marihuana. Raziskave nadzira nacionalni inštitut za zlorabo drog, vsa marihuana, ki so jo raziskovali, prihaja iz Mississippija, dajali pa so je le tistim, ki so želeli dokazovati, kako škodljiva je. V ZDA sploh ni bilo raziskav o njeni koristnosti; vse takšne študije so prišle od drugod, iz Izraela, Brazilije. V zadnjih 50 letih je, vse do zadnjih let, večina študij dokazovala, kako je marihuana škodljiva. In prav ti rezultati so bili zavajanje. Marihuana je sicer ena od daleč najbolj raziskanih drog na svetu. Objavljenih je 37 tisoč študij o marihuani, verjetno več. Tveganje pri njeni uporabi v medicini je veliko bolj znano kot pri vseh drugih zdravilih, ki jih predpisujejo. Prav ta druga zdravila se pogosto vsiljuje zdravniški skupnosti, ne pa marihuana, ker za njimi stoji velik denar farmacevtske industrije. Zato se ob takšnih mnenjih lahko samo namuznem, saj za medicinsko marihuano ne stoji nobena industrija, ki bi financirala raziskave, temveč nastajajo na univerzah v Izraelu, Kanadi, na Švedskem ...

Kakšne so vaše ocene? Kdaj bodo celotne ZDA sledile koloradskemu primeru in legalizirale marihuano?

V ZDA sta dve državi – Kolorado in Washington – že legalizirali rekreativno rabo, konec leta bo verjetno tudi Aljaska izglasovala legalizacijo, morda bo do leta 2016 takšnih že pet držav. Poleg tega je še 22 drugih držav, ki dovoljujejo medicinsko rabo. Spodnji dom kongresa je prejšnji teden sprejel zakon o zaščiti uporabnikov in dobaviteljev medicinske marihuane, kar pomeni, da lahko vsaka država omogoči rabo medicinske marihuane. To ne pomeni, da bodo legalizirali tudi rekreativno rabo, vsekakor pa se premika precej hitreje, kot smo pričakovali. Morda bo legalizacija na zvezni ravni uveljavljena v naslednjih 20 letih.

Predsednik Clinton je pred leti izjavil, da je sicer kadil, a ni inhaliral, ker če bi priznal, bi priznal kaznivo dejanje. Ali imate zdaj vso pravico, da priznate, če vas vprašam, ali kadite travo?

Mislim, da to ni pravo vprašanje, ker četudi je v Koloradu kajenje legalno, je še vedno nelegalno na zvezni ravni, kot tudi v Sloveniji. Kar je legalno v Koloradu, velja pač za Kolorado, a mislim, da je dobro, da prihajajo ljudje v Kolorado in odgovorno uporabljajo marihuano. Sicer pa vam lahko na vprašanje odgovorim enako pritrdilno, kot če bi me po vrnitvi iz Amsterdama vprašali, ali sem kadil marihuano v coffee shopu.

Urad ZN za droge je že pred nekaj leti priznal, da je vojna proti drogam izgubljena, da so stranski učinki te vojne tako negativni. Je Kolorado, ki je tako liberalen do marihuane, naklonjen tudi legalizaciji drugih drog?

Kolorado se sicer nagiba k razumni politiki do drog na splošno, ki tretira politiko do drog kot vprašanje javnega zdravja. Vendar ne vidim Kolorada kot nekakšne meke za vse druge droge. Gre samo za marihuano! Tako kot v marihuani radi uživamo tudi v našem koloradskem pivu, ki ga varijo številne male pivovarne.