Tiskane izdaje
Emigracijska riba,
Susanne pravi, da jo je tedaj preveval občutek, kako nam vsem manjka emocionalna komponenta, ko delamo s podatki, s katerimi se ukvarjamo in jih obdelujemo. »Tedaj sem se zavedela, da bi morali najti nove načine obdelave podatkov, nove pristope in poglede na podatke, zlasti pa na to, kako se ukvarjati z njimi. Z Moriztem, ki je priznan strokovnjak na področju vizualizacije podatkov in tudi rad eksperimentira in premika meje 'svoje' discipline, sva tako skupaj razvila kuharsko podatkovno delavnico,« razloži Susanne.
Vas torej zanima, kakšne podatke lahko pojemo? Emigracijska riba predstavlja emigracijo mladih ljudi iz Španije. Polovica pečene orade predstavlja Španijo, v rdečem in rumenem, paradižniku in limoni, medtem ko druga polovica orade prikazuje – s sestavinami, s katerimi je obdelana in obložena riba – dežele, kam so se mladi Španci izselili. Tako je druga polovica orade dejansko sestavljena iz šestih delov oziroma šestih najpopularnejših destinacij. Vinska omaka kaže Francijo, pivo in peteršilj Nemčijo, slanina ZDA, v testu ocvrta riba Veliko Britanijo ... Vsak okus nas popelje v določeno deželo.
Ali pa brezposelni kruhek s paradižnikom. Ta predstavlja ogromen porast brezposelnosti med mladimi na tradicionalnem španskem kruhku s paradižnikom. In tako kot brezposelnost raste skozi čas, se količina paradižnika zmanjšuje, zaradi česar je vse bolj zoprno ugrizniti vanj, saj čedalje bolj prevladuje česen. V Španiji v letu 2013 več kot 50 odstotkom mladih pod 25 let ni uspelo najti službe.
Hibrid nasprotnih si svetov
»Predvsem smo bili radovedni, kako lahko povežemo dva povsem nasprotna si svetova: čutno bogato, družabno izkušnjo prehranjevanja in nekaj docela abstraktnega, svet številk in statistik,« namen eksperimenta razlaga Moritz. Na delavnicah so udeleženci in tudi učitelji, kot brez zadrege priznata Moritz in Susanne, raziskovali načine, kako predstaviti lokalne in javno dostopne podatke ter lokalno hrano skupaj – s pomočjo inherentnih značilnosti, ki jih ima vsako živilo, kot so barva, oblika, tekstura, vonj, okus, hranilnost, izvor ...
Tako je rekviem za znanost večplastna reprezentacija enostavne, a gromke statistike: rezi v financiranje znanosti v Španiji so v zadnjih nekaj letih znašali 34 odstotkov. Za ponazoritev tega so udeleženci delavnice pripravili mandljevi tortici, ki temeljita na istem receptu, a sta pripravljeni nekoliko drugače. Prva je bila narejena z apliciranjem »znanstvenih« tehnik (penjenje testa z mešalnikom in uporaba mikrovalovke) in predstavlja situacijo pred finančnimi rezi, druga tortica pa predstavlja stanje po varčevalnih ukrepih. Pripravljena je bila povsem tradicionalno, brez uporabe naprednih tehnik. Rezultat: veliko bolj suha in prav nič rahla. Količina sladkorja v torticah je bila sorazmerna s količino financiranja znanosti, kar pomeni, da je tista, kjer je znanost podlegla varčevanju, seveda bila veliko manj sladka in zato tudi manj okusna.
Delavnica je bila nekakšna raziskovalna izkušnja sodelovanja, kjer so se zabrisale meje med učitelji in udeleženci, med podatki in hrano. Na koncu so ustvarili lokalni podatkovni meni in ga tudi degustirali. »Mislim, da se tako lahko veliko naučimo o hrani in podatkih – že samo s tem, da soočimo nasprotja teh dveh svetov,« pravi Moritz.
Vzemite s ščepcem soli je ime recepta, ki ponazarja, kako notorično glasno mesto je Barcelona. Snovalka tega recepta se je odločila s hrano prikazati svoj dan in vse bolj moteči hrup, ki jo spremlja na vsakem koraku in ob vsakem času. Simbolične sestavine zajtrka, kosila, večerje in kozarca vode pred spanjem so razporejene na ravni liniji, po sredini teče črta soli, ki predstavlja konstanten, a prekomeren hrup 75 decibelov na ulici (vse, kar je nad 50 decibelov, naj bi škodilo zdravju). In to je kot s soljo: v majhnih količinah obogati jedi in njihov okus, a preveč jo težko spregledamo in uniči še tako dobro jed.
In kako je kaj s seksom v Barceloni? Če vas zanima statistika verjetnosti za seks na prvem zmenku, so tu prvozmenkovski špageti. Prvič med rjuhe skoči 86 odstotkov moških in 59 odstotkov žensk. Tako je pokazala neformalna raziskava med prijatelji, ki jih je imel »podatkovni kuhar« na facebooku. Neurejena testeninska kepa predstavlja prav te podatke in barva nakazuje spol. Tisti, ki »abstinirajo«, pa so predstavljeni z ravnimi, iztegnjenimi špageti, ki se ne dotikajo drug drugega.
Pa ostanimo še malo pri seksualnem vedenju mladih v Barceloni. Sugarsm. Izpeljanka iz sladkorja in orgazma, torej bi po slovensko lahko bilo – sladkorgazem. Vsaka sladkorna packa kaže na različne tehnike tega, kako ljudje dosežejo klimaks, količina sladkorja pa je tista, ki predstavlja odstotek omemb tehnik med raziskavo. Menda ta recept ni najbolj enostaven za izvedbo, kar bi lahko bilo pomenljivo v povezavi z njegovo vsebino.
Tiskalnik hrane
Moritz ne skriva, da se mu še vedno zdi zelo nenavadno, da bi pripravljali hrano, ki nekaj pomeni. Običajno je tako, da je hrana namenjena za uživanje in seveda za potešitev lakote. Priprave hrane o nečem, kar predstavlja nekaj povsem drugega, pa je zanimiva ustvarjalna praksa, ki nas sili k novemu, drugačnemu razmišljanju o hrani in kuhanju. Moritz, ki profesionalno izhaja s področja vizualizacije podatkov, je pri svojem delu navajen, da uporablja grafične elemente, kot so pike, črte, oblike in njihove lastnosti, kot so barva, velikost, orientacija ... »A moram priznati, da je bilo vse to tudi zame nekaj novega. Odprlo mi je oči, da se naučim, kaj vse lahko storimo s hrano za izražanje informacij. Vse je na voljo, to je nekakšno 'slikarstvo' s hrano,« pove Moritz. Ali pa 3D-ustvarjalnost. Slednjo so na delavnici povezali s podatki o uporabi interneta. Samo 27,6 odstotka Špancev, starih med 65 in 74 let, uporablja internet, in kar 99 odstotkov tistih, ki so stari med 16 in 24 let. S pomočjo posebnega tiskalnika hrane so na skutno pito natisnili vzorec medu, ki je predstavljal omenjene odstotke s količino medu, ki so ga uporabili za tiskanje.
Možnosti so tako rekoč neskončne, pravi Moritz: »Lahko delamo z okusom – od osnovnih okusov sladko, kislo, slano, grenko do uporabe zapletenih kombinacij. Potem je tu tekstura – izjemno pomembna pri kuhanju! Nato imamo kulturne konotacije sestavin in jedi (krompir, kaviar ...). Delamo lahko s kuharskimi parametri, kot so temperature pečenja ali trajanje kuhanje in obdelave. Ali temperatura posode, ko hrano postrežemo! In vse male odločitve, ki pridejo na vrsto pri pripravi krožnika in predstavitvi hrane ...« Ob vsem tem je zanimiva še globoka čustvena povezava, ki jo imamo s hrano, opozori naš sogovornik. »Čeprav je tako morda težje zelo natančno predstaviti podatke ali veliko podatkovja obenem, nam uporaba hrane lahko pričara čustveno globoke, pomembne in nepozabne povezave s podatki, ki se nas dotaknejo precej drugače kot običajne infografike.«
Zanimivi okusi, vsebine, izkušnje
Susanne poudarja, da je hrana izjemno socialna: sedimo za mizo, jemo in komuniciramo med seboj. Hrana je tudi čutna in oprijemljiva, lahko jo dojemamo z vsemi čutili in ustvarja intenzivno doživetje, ko jo uživamo. »Do hrane imamo osebni in čustveni odnos: določena hrana nam je zelo všeč ali pa je sploh ne maramo, z neko jedjo povezujemo določene ljudi in trenutke v našem življenju. Zato je prehranjevanje in kuhanje socialna in multizaznavna izkušnja, medtem ko so podatki pogosto označeni kot abstraktni in suhi, neemotivni in nečutni,« razmišlja Susanne. »S prenosom podatkov v hrano kot medij, s tem, da jih predstavljamo z jedmi, lahko presežemo te lastnosti podatkov in izkoristimo dobre strani živil, ki jih uporabljamo.«
Seveda so te odvisne od geografskega porekla. Data Cuisine so prvič izvedli v Helsinkih. »Tam smo opazili, da je manj jedi lokalnih. Morda zato, ker je bilo veliko udeležencev tamkajšnje delavnice imigrantov oziroma so zgolj potovali skozi Helsinke. Spomnim se, da sva z Moritzem spraševala, kaj so tipične sestavine finske kuhinje, preden sva se srečala z lokalnim chefom. In je bilo prav zanimivo videti, kako se manko zelenjave, ki ne raste na Finskem, nadomesti z raznoterostjo lokalnih gob, jagodičja in rib ter kako to zelo vpliva na finski meni,« razlaga Susanne.
Hrana z intelektualno dimenzijo
Če na vizualizacijo podatkov gledamo z vidika hrane, lahko sklenemo, da je ta izjemno ekspresiven medij za izražanje. »Preseneča me, vsaj doslej, kako malo intelektualnega dela je stimuliranega z vrhunsko kuhinjo. Zagotovo je prijetno okušati zanimive okuse v dobri družbi, a je obed lahko velika izkušnja, ki te obogati, če kulinaričnim izkušnjam dodamo celovito in intelektualno dimenzijo. Ta stran je bila doslej precej zanemarjena v zgodovini kuhinje in upamo, da bomo spodbudili kakšne reakcije – pa tudi inspiracije – v tradicionalnih kulinaričnih običajih,« meni Moritz.
Tako ima lahko tudi hranilna prezentacija podatkov, ki odseva stanje države in okolja, v katerem ljudje živijo, sporočilno, zlasti pa kreativno vrednost. Moritz pravi, da se mu je z vidika vizualizacije podatkov zdelo izjemno zanimivo opazovati, kako podrobno in pretanjeno ljudje premišljujejo o zelo preprostih podatkih, informacijskih točkah, ko jih želijo spreobrniti v gurmansko izkušnjo. Po svoje je to zelo zaželena protiutež trenutnemu trendu konzumiranja ogromnih količin podatkov zelo hitro in sofisticirano, pravi Moritz – in to ponazori z besedami Jera Thorpa, ki je rekel, da smo »vajeni leteti na višini nekaj tisoč metrov, da pozabimo, kako je biti na tleh«. »Oboje, priprava in uživanje podatkovnih jedi, nam ponuja zemeljski način povezave s statističnimi informacijami in človeškimi zgodbami, ki stojijo za suhoparnimi številkami,« trdi Moritz.
Večina jih žal ni z optimizmom navdihujočih. Nasprotno. Kažejo na anomalije v družbi, nepravičnosti, nespametnosti, stiske ... Brezdomcev, recimo. Vse več jih opazimo. Tudi v topli Barceloni je njihovo število odvisno od letnega časa. Zavržena jed predstavlja njihovo število poleti in pozimi. Vsakdanji boj brezdomcev za hrano je ponazorjen z uporabo ostankov hrane preostalih udeležencev delavnice. Uporaba ostankov govori sama zase. Kot tudi dejstvo, da je bila ta jed ena izmed najbolj okusnih ... ●
