Volilna zmaga mednarodnih 
finančnih trgov

Grčija – brez vojne – pospešeno postaja krizno žarišče.

ned, 24.06.2012, 12:00

Ko je v nedeljo pozno zvečer voditelj konservativne Nove demokracije Antonis Samaras kot zmagovalec ponovljenih grških parlamentarnih volitev, obdan z množico prepotenih in dodobra zaobljenih možakarjev, vstopil v medijsko središče, je bila operacija mednarodnih finančnih institucij, Bruslja, Berlina, velikih svetovnih bank in globalnih korporativnih medijev, ki so se v predvolilni kampanji jasno postavili na stran grške desnice, začasno – in uspešno – zaključena. Stare grške elite, ki so državo izmenično vodile zadnja štiri desetletja in jo – nepovratno – pripeljale v tretji svet, so Grčijo, skoraj padlo državo, tako dokončno predale v roke finančnim špekulantom in jim skupaj s skoraj polovico grških volivcev podelile mandat za nadaljevanje uveljavljanja »moderne ekonomije« na (kmalu ne le) grških tleh.

Evropska unija je skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami storila vse, da v Grčiji ne bi slavila koalicija radikalno levih strank Siriza, ki se je zavzemala za zavrnitev brutalnih varčevalnih ukrepov, nacionalizacijo bank, ohranitev močnega javnega zdravstva in šolstva, temeljev demokracije, ter ustavitev pospešene privatizacije prav vsega. Med drugim je Bruselj le teden pred grškimi volitvami Španiji brez pogojev namenil sto milijard evrov pomoči, kar so si mnogi grški volivci »razložili« kot mehkejšo obliko varčevanja, ki bi je bili deležni ob zmagi konservativnega bloka. A to je bil le spreten manever, ki je imel tudi precej geopolitičnega ozadja, saj so se Bruselj, Berlin in tudi Washington bali, da ima Aleksis Cipras, voditelj Sirize, pripravljen rezervni načrt po morebitnem umiku iz evrskega območja, katerega temelj naj bi domoval v Moskvi ali Pekingu.

Boj za preživetje globalnega kapitalizma, ne Grčije

»Parlamentarne volitve so bile ključne za preživetje globalnega kapitalizma. Grki so dali vedeti, da zavračajo vsiljeno razgrajevanje socialne in ekonomske strukture, siromašenje velikih delov družbe in uničevanje prihodnosti mlajših generacij ter grškega načina življenja nasploh. Grška družba je pokazala, da ne želi biti laboratorij za ekonomske poskuse,« meni Statis Gourguris, profesor klasične in primerjalne književnosti na univerzi Columbia v New Yorku.

»Prav nič ni presenetljivega, še najmanj cinizem globalnih finančnih centrov in velikih medijskih korporacij. To je stara zgodba. Ni prvič, da je usoda celotne družbe in države v rokah bančnikov. Bančniki in finančniki po vsem svetu so ob pomoči servilnih medijev ustvarili jezik številk kot edini jezik resnice. Medtem so njihove neodgovorne manipulacije uničile celotne družbe – resnične ženske, otroke in moške. Rad bi opozoril, da stopnjevanje takšnega stanje ustvarja ekstremne razmere. Nasilje. Mednarodne vojne. Glede na to, da je bila Evropska unija v svojem idealu ustvarjena ravno zato, da bi preprečila morebitne nove vojne, je zares zanimivo, da je prav njeno vodstvo najbolj odgovorno za trenutne katastrofalne razmere. Grčija je majhna država z majhnim gospodarstvom, zato je bila izbrana za ta veliki neoliberalni eksperiment,« dodaja profesor Gourguris, ki si je želel, da bi na ponovljenih parlamentarnih volitvah zmagala Siriza, ki bi Grkom po njegovih besedah lahko edina povrnila upanje in – predvsem – izgubljeno dostojanstvo.

Kraja dostojanstva

Grčija se pospešeno spreminja v klasično državo tretjega sveta. Brezposelnost med mladimi je že marca presegla petdeset odstotkov. Socialna država izginja s svetlobno hitrostjo. Pokojnine so se v zadnjih mesecih – vse po nalogu evropskih institucij – v povprečju znižale za dvesto evrov. Minimalna plača je s slabih 800 padla na 568 evrov. Letos bo delo izgubilo 15.000 javnih uslužbencev. Država se krči na vseh ravneh. Najbolj pada po šolstvu in zdravstvu. Direktor psihiatrične bolnišnice na otoku Leros je pred dnevi ministrstvu za zdravje poslal pismo, v katerem je strnil tisto, kar se dogaja v številnih bolnišnicah po vsej Grčiji. »Obveščamo vas, da ne moremo več hraniti svojih pacientov, ki so podhranjeni. Dostava hrane se je ustavila, saj nimamo denarja, da bi jo plačali, ker smo močno zadolženi,« je v pismu zapisal vodja bolnišnice Janis Antartis. Podobno je v bolnišnicah in celo lekarnah po vsej državi.

Profesor ekonomije Kostas Lapavicas z londonske fakultete za afriške in orientalske študije (SOAS), ki je prepričan, da je bil »prvinski greh« grške krize pridružitev evrski skupini leta 2001, meni, da Grčija v tem trenutku ne potrebuje usmiljenja, ampak konkretno podporo. Grška kriza je po njegovem mnenju vseevropska kriza, ki potrebuje vseevropsko rešitev. Rešitev je mogoča le, če je v interesu delovnih ljudi in ne lastnikov kapital, kot so varčevalni ukrepi in nasilno reševanje evra. Lapavicas se sicer popolnoma strinja, da (ne le) v Grčiji ogromno ljudi ne plačuje davkov, toda to so ponavadi ravno tisti, ki so najbolj tesno povezani z državo in ekonomsko-političnim sistemom, ki je Grčijo v rekordno hitrem času spremenil v državo tretjega sveta. »To so ljudje, ki imajo najboljša poznanstva in so del velikega omrežja, ki si na vsak način želi ohraniti privilegije in svoj način življenja. Zato se trudijo ohraniti evro, ki jim je do zdaj le koristil. V Grčiji potrebujemo moderne, resnične reforme, ki jih morajo voditi delovni ljudje, ki plačujejo davke in niso udeleženi v korupciji, klientelizmu, nepotizmu in sistemu nagrajevanja lojalnosti. Znamenito grško averzijo do plačevanja davkov je mogoče ozdraviti le z veliko družbeno in politično spremembo,« je prepričan Kostas Lapavicas. Meni, da je Grčija v zadnjih dveh letih doživela takšne negativne spremembe, ki so mogoče le v vojni. »Varčevalni ukrepi so zmanjšali javno porabo in povišali davke, kar je skrčilo povpraševanje. Posli so zašli v težave, zlasti ker so banke skoraj nehale izdajati kredite. Rezultati so naraščajoča brezposelnost, zelo nizka potrošnja in zmeraj manj tujih vlaganj. Brezposelnost je narasla na 22 odstotkov. Gospodarstvo se je skrčilo za petino. Država je le korak od tega, da v javnem sektorju ne bo mogla več plačevati plač in izplačevati pokojnin. To so podatki o vojni škodi,« meni ugledni grški ekonomist, ki v bližnji prihodnosti pričakuje razgradnjo evrskega območja. Ob tem pa dodaja, da je bilo že od začetka grške krize jasno, da bo Grčija prej ali slej prisiljena k bankrotu, ki bi ga država mnogo lažje prenesla pred dvema letoma: »Grški politiki morajo čim prej pripraviti načrt B, da bo šok prihajajočega in neizogibnega bankrota čim manjši. Potrebujemo javno intervencijo na vseh ravneh, tudi nacionalizacijo bank in nadzor kapitala. Pripraviti je treba administrativne ukrepe za zavarovanje dostave nafte, zdravil in hrane ter zaščititi majhna in srednje velika podjetja. Poglejmo, kaj se je zgodilo v Argentini. In ne le tam.«

Siriza bo rasla, 
a rasli bodo tudi neonacisti

Lapavicas, eden izmed avtorjev Sirizinega gospodarskega programa, meni, da je resnični zmagovalec grških volitev ravno koalicija radikalnih levih strank, saj je njena podpora med volivci v dveh letih zrasla za 700 odstotkov, v zadnjih šestih tednih pred ponovljenimi parlamentarnimi volitvami pa se je skoraj podvojila. »Siriza predstavlja vse tiste, ki hudo trpijo zaradi varčevalnih ukrepov in 'mednarodnega reševanja'. Ker je v dnevih pred volitvami kazalo, da lahko Siriza zmaga, je med njenimi volivci in celo v stranki nekaj razočaranja, a to je nesmiselno, saj je stranka, ki je postala organiziran glas razočaranih in slabo živečih, doživela pravi triumf,« meni profesor, ki ni ravno prepričan, da bo vlada starih nasprotnikov Nove demokracije in Pasoka (ter minorne Demokratične levice) delovala enotno in preživela daljše obdobje, saj se gospodarske in družbene razmere v Grčiji pospešeno zaostrujejo.

Med mladimi brezposelnimi Grki jih ima tretjina univerzitetne diplome. Število mladih z magisteriji in celo doktorati, ki so na cesti, se je v zadnjem letu podvojilo. Socialno pomoč za brezposelne v Grčiji lahko dobijo le tisti, ki redno plačujejo zdravstveno zavarovanje, ker pa večina mladih nikoli ni imela redne službe in torej nikoli ni plačevala zavarovanja, je pomoč za brezposelne zanje nedosegljiva. Socialna pomoč sicer znaša 360 evrov, traja pa največ eno leto. Ob tem Grčijo – kot na začetku dvajsetega stoletja in med vojaško diktaturo v šestdesetih in sedemdesetih letih – množično zapuščajo najbolj nadarjeni ljudje. Ob kančku refleksije ni težko predvideti, kaj v bližnji prihodnosti čaka »najstarejšo demokracijo na svetu«: kar 85 odstotkov Grkov, ki študirajo v tujini, se po končanem študiju ne namerava vrniti domov. Možgani iz Grčije bežijo v polnem sprintu.

Najboljša podoba razmer na trgu dela v Grčiji je dejstvo, da se zavodi za brezposelne po vsej državi drug za drugim zapirajo. Ne le zaradi tega, ker tudi sami – kot državne ustanove – nimajo več denarja. Predvsem zato, ker iskalcem zaposlitve preprosto ne morejo ničesar ponuditi. Ne službe ne nasveta, kako jo najti. Podobno velja tudi za humanitarne organizacije, ki jim nekoč ni bilo treba plačevati davkov, zdaj pa, ko imajo največ dela in težav s pridobivanjem denarja, so izgubile »davčni privilegij«. George Protopapas, direktor nevladne organizacije SOS Otroške vasi, ki skrbi za zapuščene otroke – teh je na ulicah grških mest vse več –, pravi, da humanitarne organizacije opravijo polovico socialnih storitev, ki bi jih morala opraviti država, a se njihov »rok trajanja« izteka, saj so tudi sami pred bankrotom. Pred bankrotom je trenutno tudi skoraj polovica vseh grških zasebnih podjetij, ki ne morejo plačati davkov in množično odpuščajo delavce.

Kljub temu – ali prav zato – so grški bogataši iz države, ki so jo pomagali uničiti, »umaknili« osem milijard evrov, ljudje pa so samo v zadnjih dveh tednih iz bankomatov dvignili okoli štiri milijarde evrov. Od izbruha krize pred tremi leti skupaj že okoli dvajset milijard. Ali kot je za britanski Guardian povedal profesor ekonomskih analiz s pirejske univerze Teodor Pelagidis: »V času, ko Grčija, bolj kot kdaj prej, potrebuje simbolične geste svojih bogatih državljanov, ti ne naredijo ničesar, da bi pomagali svoji državi. Potrebujemo poslovneže, ki imajo 'hladne glave' in se ne bodo le pritoževali o birokraciji in korupciji, ampak tudi nekaj storili za Grčijo.«

Krizno žarišče brez vojne

Grčija – brez vojne – pospešeno postaja krizno žarišče. Nemški filozof Hans Magnus Enzensberger je pred tremi meseci izjavil, da so v Evropi lačna le anoreksična dekleta. Hujšega cinizma si ne bi mogel privoščiti. Ne samo, da je arogantni Enzensberger pozabil na sto tisoče priseljencev, ki jih je v Evropski uniji pričakal še hujši pekel, kot so ga poznali doma; pozabil je na vrste za hrano, ki se (ne le) v Atenah vijejo pred tako imenovanimi »jušnimi kuhinjami«, kjer humanitarne organizacije revnim prebivalcem delijo hrano in osnovne higienske potrebščine. V grški prestolnici je takšnih kuhinj najmanj ducat. Obiskuje jih eden izmed enajstih Atenčanov. Še pred letom dni je bila večina ljudi v vrstah priseljencev. Danes je med tistimi, ki v središču Aten čakajo na zastonjski obrok hrane, po podatkih Zdravnikov brez meja (MSF) vsaj sedemdeset odstotkov Grkov. Ni čudno, da je nekdo na zid v središču mesta napisal: »Ne podcenjujte lakote!«

Ljudske kuhinje komaj sledijo skokovito naraščajočim potrebam prebivalstva, ki so ga mahinacije mednarodnih finančnih institucij, Bruslja, Berlina in domačih politikov kot vrečo smeti zabrisale čez prag revščine. Enako velja za »solidarnostne klinike«, kjer zdravniki zunaj delovnega časa prostovoljno zagotavljajo zdravstveno pomoč množicam brez zavarovanja. Trenutno pod ravnjo revščine živi tretjina grškega prebivalstva. Naslednje leto – tako pravijo napovedi – bo revna vsaka druga grška družina.

Ob tem se silovito razrašča neonacizem, ki je z uvrstitvijo Zlate zarje v parlament – osemnajst poslancev! – po skoraj sedmih desetletjih v Evropi spet postal popolnoma legitimna politična praksa.

Povezane novice

Grška vlada praktično sestavljena
19. junij ob 21:00
Državo bodo še naprej vodile stare politične elite. Pritisk Evrope se ne bo ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
sofia

Videmškovi članki so katastrofalni. Čista demagogija.
Kaj si mislim o njegovih člankih, sem napisala pod njimi. Je moje komentarje prebal? Mu niso dali nič misliti?
Bo še naprej brez logike, brez premisleka, brez iskanja vzrokov, brez utemeljitev .... nabijal svojo komunistično ideologijo? Videmšek je ena od Delovih sramot.
-------------------------------
"Nemški filozof Hans Magnus Enzensberger je pred tremi meseci izjavil, da so v Evropi lačna le anoreksična dekleta. Hujšega cinizma si ne bi mogel privoščiti."



Janez Drnovšek:
"Krompir in stročnice so v redu in ne predrage, kruh si pa lahko spečete tudi sami. Kaj več od tega bi vam pa že škodovalo." (V odgovoru upokojenki, ki životari z borno pokojnino).
----------------
"je arogantni Enzensberger pozabil na sto tisoče priseljencev ...."
Kakih PRISELJENCEV ? Videmšek verjetno misli ilegalnih "priseljencev"
Je Videmšek že predlagal velikima levičarjema Jankoviću in Lukšiču, naj dasta v svoje politične programe objube, da bo Slovenija sprejela te PRISELJENCE in poskrbela za njih?
----------------
" pozabil je na vrste za hrano, ki se (ne le) v Atenah vijejo pred tako imenovanimi »jušnimi kuhinjami« ..."
Torej Grki niso lačni. Revni lahko dobijo hrano zastonj.

24. junij 2012, ob 13:18:52
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej