Za Acroni je zgodba z jeseniškim hokejem končana

Slovenska industrija jekla (Sij) je že sedem let v večinski ruski lasti, a povsem rusko vodstvo je dobila šele januarja letos, ko je krmilo družbe prevzel Anton Černih. V Slovenijo je prišel leta 2008 in opravljal različna vodstvena dela v skupini Sij. A ker tukaj vsi govorijo angleško, se slovenščine uči šele zadnja tri leta. Zdaj že tudi odgovarja v njej; če se mu zatakne, preskoči na angleščino.

Vaš predhodnik je odstopil, ker je imel z ruskimi lastniki različen pogled na prihodnji razvoj skupine. V čem se sedanja uprava razlikuje od prejšnje, razen tega, da je povsem ruska?

Prejšnjemu predsedniku skupine Tiborju Šimonki se zahvaljujem za stvari, ki jih delal pred mano. Prevzel sem dobro podjetje v dobri finančni in proizvodni kondiciji. Po prihodu smo naredili analizo proizvodnje in prodaje ter največjo spremembo izvedli v proizvodnem miksu: povečali smo proizvodne programe z višjo dodano vrednostjo in zmanjšali nekatere z nižjo. Sprememba tega miksa je prinesla dobre rezultate. Usmeritev glede investicij ostaja enaka. Končali smo sveženj naložb, h katerim nas je zavezovala pogodba z državo, za kar smo namenili 400 milijonov evrov. Zdaj smo pripravili novo strategijo do leta 2020, ki predvideva okoli 300 milijonov evrov naložb, največ za Metal Ravne in Acroni.

Ali sprememba proizvodnega miksa pomeni tudi opuščanje določenih programov?

Da. Zato smo že zmanjšali proizvodnjo navadnih konstruktorskih pločevin za 2,5-krat. Prej smo to proizvajali le zato, da smo stoodstotno zapolnili naše zmogljivosti, vendar to nima smisla. Kajti mesečno potem narediš za 30 ton izdelkov, ki niti ne pokrijejo tvojih stroškov. Zato bomo več pozornosti posvetili izdelkom z višjo dodano vrednostjo.

Napovedali ste večjo stroškovno učinkovitost. Pritiske na stroške je menda čutiti tudi v hčerinskih družbah Sija. Kaj konkretno to pomeni?

Ne gre za nič novega. Zdaj imamo na primer kar nekaj oddelkov za vzdrževanje, saj ima vsaka družba svojega: Acroni ima svojega, Metal svojega, Noži svojega, skladišča prav tako in včasih se delo teh oddelkov podvaja. V tem primeru smo se odločili, da bomo oblikovali skupni vzdrževalni oddelek, kjer bo treba analizirati, kako na enem mestu uporabiti delavce iz različnih družb. Kajti včasih so naši delavci zadolženi za eno družbo in se najemajo dodatni zunanji strokovnjaki, medtem ko so zaposleni v vzdrževalnem oddelku druge tovarne prosti in niso polno zasedeni. Vemo, da popolna nadomestitev znotraj skupine ni mogoča, vendar bo nekatere strokovnjake mogoče vključiti v delo v celotni skupini. Radi bi, da bi na primer naša ravenska družba Serpa več delala tudi za Acroni. Še vedno gre za vprašanje stroškov, vendar je tukaj treba upoštevati celotno strukturo. Pri tem ne gre le za raven posamezne družbe, ampak celotne skupine. Radi bi dosegli, da če boš nekoga vprašal, kje si zaposlen, ne bo odgovoril Acroni ali Noži, ampak Sij.

Kaj pa to pomeni logistično? Jesenice in Ravne vendarle niso tako blizu.

Ti stroški bodo veliko manjši od tega, da smo tako ločeni.

Ko se začne govoriti o stroškovni učinkovitosti, se najprej pomisli na zniževanje števila zaposlenih. Delavce je nedavno zelo razburil vprašalnik o njihovem socialnem statusu. Ali to pomeni, da se pripravljate na odpuščanja?

Ne. Posebnega zniževanja števila zaposlenih ne načrtujemo, razen naravnih odhodov in izteka pogodb za določen čas. Zdaj je v skupini med 3000 do 3100 ljudi in mislim, da bomo ob koncu leta na tej ravni tudi ostali.

Kaj pa zniževanje plač?

Tudi tega ne načrtujemo. Sestal se bom s sindikati, ki jim bom povedal, da bo tudi regres tak kot pretekla leta, torej nad najnižjo zakonsko mejo. Znašal bo okvirno 1050 evrov.

Glede vprašalnika zaposlenim, ki ste ga omenili, pa bi rad povedal, da smo ga poslali, ker želimo spremeniti socialno politiko v družbi. Prej smo dajali donacije in sponzorstva za različne športne klube: nogomet, odbojka, rokomet, hokej ... Zdaj pa želimo te aktivnosti usmeriti v naše zaposlene. Zame in za naše lastnike je zelo pomembno, da vlagamo v športne aktivnosti in izobraževanje otrok naših zaposlenih in da bodo ti potem morebiti prav tako ostali v skupini Sij. Ko pridejo direktorji športnih klubov prosit za denar, je za nas pomembno tudi, kdo od naših sodelavcev ali njihov otrok se udeležuje v teh klubih.

Kaj bo torej s hokejem? Rusi veljate za velike hokejske navdušence, ravno ta teden je vaše moštvo postalo svetovni prvak. Ali je mogoče pričakovati, da bi pod vašim vodstvom Acroni znova postal sponzor hokeja na Jesenicah, kar je pogoj za obnovitev profesionalnega hokeja v tem mestu?

Kot sem rekel, socialni program predvideva, da bomo podpirali programe, v katere so vključeni otroci naših zaposlenih. Zato nas ne zanima profesionalni hokej, ampak otroški in mladinski klubi.

Tako da je podpora Acronija jeseniškemu profesionalnemu hokeju dokončno pokopana?

Da.

Ampak če ni vzornikov, kakršen je Anže Kopitar, potem tudi podmladka ni?

Zakaj ne? Smo tudi glavni sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), kar je za nas bolj pregledno. Tja prispevamo precej denarja.

Menda okoli 100.000 evrov na leto.

Da, tu nekje. In potem OKS razporeja, kaj bodo podpirali – hokej, gimnastiko, rokomet itn.

Če vas prav razumem, so tudi nepravilnosti v jeseniškem hokejskem klubu prispevale k umiku Acronija iz te zgodbe?

Da.

Po vašem prihodu na čelo Sija je prišlo tudi do sprememb v vodstvu Acronija in Nožev. Ali je pričakovati še kakšne kadrovske zamenjave in kje?

Na splošno so zamenjave glavnih direktorjev naših družb končane. Znotraj skupine še bo nekaj premikov, ampak to bo bolj na ravni srednjega menedžmenta.

Kot veste, je bilo zlasti v Nožih Ravne zaradi zamenjave dolgoletnega direktorja družbe Darka Ravlana veliko razburjenja okoli tega. Ste se z delavci Nožev že sestali zaradi teh zamenjav, kot so zahtevali?

Mislim, da smo vse razjasnili. Tudi glede prejšnjega direktorja Darka Ravlana ne morem reči nič slabega, ampak on je bil tam direktor 17 let. Ostal je v skupini in dela pri Serpi. Mislim, da tudi z zaposlenimi ne bo več težav, saj vidijo, kakšni so načrti za naprej. Govoril sem s sindikati in mislim, da so se stvari pomirile.

Kakšni so lanski poslovni rezultati?

Zadnja tri leta so nekje na isti ravni. V prvem četrtletju letošnjega leta pa se je EBITDA povečal skoraj za dvakrat v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Lahko naprej poveste, kakšno je bilo lansko poslovanje?

V letu 2013 smo imeli izgubo in letos pričakujemo dobiček. Proizvodnja odlitega jekla je lani dosegla raven okrog 470 tisoč ton, medtem ko so se prihodki v primerjavi z letom 2012 znižali in so znašali 660 milijonov evrov, od katerih kar 86 odstotkov predstavlja izvoz.

Kako ocenjujete letošnje razmere na trgu? Po nekaj letih krčenja evropskega jeklarskega trga ta letos vendarle raste, medtem ko se je jeklarska proizvodnja Kitajske in Indije nekoliko upočasnila.

Opažam, da je letos situacija na trgih podobna kot prej in ni lahka. Je nekaj premikov navzgor, pa tudi navzdol. Cena niklja je bila denimo v zadnjih devetih mesecih stabilna, zdaj pa so te cene zelo zrasle, kar vpliva na trg. In nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Najbolje je, kadar je trg stabilen.

Jeklarske zmogljivosti po svetu so velike in skupaj znašajo okoli poldrugo milijardo ton, porabe pa je okoli 700 milijonov ton. Pritisk na cene naših izdelkov je vsako leto večji, tako da si lahko glede tega vsakič oddahneš le za nekaj dni. Letos sicer ne čutimo velikega pritiska za nova znižanja, zelo težko pa je doseči kakšno zvišanje cen.

Sijeve družbe so nišni proizvajalci. Vemo, da je Kitajska zelo močan igralec na svetovnem trgu, saj ima približno polovičen tržni delež, v vzponu je tudi indijska industrija jekla. Ali proizvajalci iz teh držav že predstavljajo konkurenco vašim družbam?

Kot ste rekli, so naše družbe nišni igralci. Pri tem je zelo pomembna kakovost izdelkov, ki jo zahtevajo naši kupci. Tukaj gre za ravnotežje med ceno in kakovostjo. Naši kupci od nas pričakujejo višjo kakovost in razumejo, da je zato tudi cena nekoliko višja kot pri kitajskih in drugih azijskih izdelkih. Kupci iz naftne in plinske industrije ter preostalega energetskega sektorja, na primer, potrebujejo zanesljive izdelke. Mi smo proizvajalci nerjavnega jekla in če neki tak izdelek zarjavi, potem to ni dobro. (smeh) Pred tednom dni smo imeli na obisku predstavnike General Electric in zdaj smo v fazi pridobivanja certifikata, da bomo lahko postali njihov dobavitelj.

Najpomembnejši trgi Sija so še vedno evropski. Kaj pa neevropski trgi?

Za nas sta najpomembnejša trga Nemčija in Italija, kamor prodamo približno polovico naših izdelkov. Poleg tega prodajamo v vzhodni Evropi, Ameriki, Turčiji, Rusiji in na Kitajsko, saj tudi oni potrebujejo materiale z visoko kakovostjo.

Sij je v sedmih letih izpeljal za 400 milijonov evrov naložb, in kot pravite, jih boste do leta 2020 izpeljali še za 300 milijonov evrov. Kam boste vlagali?

Strategijo do leta 2020 so že potrdili tudi lastniki. Vlagali bomo v posodobitev opreme in proizvodnje v Acroniju, Metalu, Nožih, kar nam bo omogočilo proizvodnjo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Letos smo v Acroniju že začeli na novo izdelovati produkte z visoko vsebnostjo niklja. Trg za to ni velik, je pa dodana vrednost visoka. Za Nože v prihodnjih treh letih načrtujemo 12 milijonov evrov naložb, kar je za to družbo veliko. Načrtujemo vlaganja v rezkalni stroj, peči za toplotno obdelavo in avtomatizacijo proizvodnje.

Kot je razumeti, imate na Ravnah težavo z nezadostno dobavo elektrike in postavitvijo potrebnega daljnovoda?

Naše naložbe v Metal Ravne in Nože Ravne so zelo povezane z energetiko, saj brez tega načrtovanih naložb ne bomo mogli uresničiti. Imamo nekaj rešitev, najboljša pa bi bila nov daljnovod, o katerem se pogovarjamo že sedem let. Pri tem projektu smo pripravljeni sodelovati kot soinvestitor v delu, ki je pomemben za nas. Projekt je ocenjen na osem milijonov evrov in mi smo pripravljeni prispevati dva milijona. Doslej nismo dobili pozitivnega odgovora. O tem se pogovarjamo Elesom, vse skupaj pa je tesno povezano z državo.

Podjetja se v Sloveniji še vedno pritožujejo, da imajo težave pri pridobivanju posojil. Kakšne so vaše izkušnje?

Za naše bančnike je zelo pomembno razmerje med EBIDTA in neto finančnim dolgom, ki je za Sij prej znašalo med 5,5 in 6. Zdaj smo ga znižali na štiri, naš cilj pa ga je znižati na 2,5 do 3. Za zdaj imamo dobre odnose tako s slovenskimi kot tudi mednarodnimi bankami, tako da težav s posojili nimamo.

Želja po večji stroškovni učinkovitosti je običajno povezana z večjim dobičkom. Ruski lastniki Sija si vse od nakupa družbe leta 2007 niso izplačali dividend. Kakšno dividendno politiko pričakujejo po novem?

Za naše lastnike je najpomembnejša trajnostna rast. Zato ves denar, ki ga zaslužimo, vračamo v skupino in naložbe.

Torej tudi letos ni pričakovati izplačila dividend?

Ne.

Napovedali ste znižanje stroškov materialov za 10 do 15 odstotkov. Zelo pogumna napoved, glede na to, da stroški jeklarskih surovin rastejo. Kako nameravate to doseči?

Za to ima vsako podjetje svoj pristop, ki ga ne morem razkriti. (smeh) Naredil sem analizo, kako je bilo pred krizo in po njej. Razlika med vhodnimi in izhodnimi cenami je bila drugačna kot zdaj. Nabavne cene so namreč zrasle, naše prodajne pa padle. Ta marža je zato zdaj zelo majhna. Pri nas med 50 in 60 odstotki surovin predstavlja surov material, kar je predvsem jekleni odpadek. To velja za umazan posel, vendar mi sodelujemo le z znanimi evropskimi podjetji.

Koliko pa vam pri tem koristi lastništvo v Odpadku Pivka, ki prav tako prodaja jekleni odpadek? Se ta naložba obrestuje?

Ta naložba nam zelo koristi. Oni zberejo več kot 200 ton jeklenih odpadkov na leto, ampak tudi tukaj vsak mesec gledamo, ali je bolje, da oni prodajo surovino in mi nekaj dokupimo, ali je bolje, da uporabimo svoj material.

Kaj pa druge surovine? Je tukaj še možna sinergija z ruskim Koksom?

Prej smo imeli nekaj sinergij, saj so bili naši lastniki v Rusiji lastniki proizvodnje niklja, ki pa so jo prodali, tako da zdaj te sinergije ni mogoče več izkoriščati.

Sijeve družbe so velik porabnik elektrike in energentov. V preteklem obdobju ste se pogosto pritoževali nad visoko ceno teh energentov. Je to še problem?

Da, te cene so še visoke in predstavljajo kar osem odstotkov naših stroškov. Doslej smo imeli ločene pogodbe po hčerinskih družbah in tudi različne cene, zdaj pa je cilj to urediti na enaki ravni za celotno skupino in tako doseči boljše cene.

Kako pomembni so za družbe Sija tako imenovani prodajni centri, ki jih je Sij kupil v preteklih letih? Je bila to dobra naložba?

Zdaj imamo te centre v Italiji in Nemčiji in naš načrt je, da bi s tem nadaljevali. Tako namreč dobiš neposredne podatke o trgu, imaš neposreden dostop do trga in končnega uporabnika. Ta delež neposredne prodaje brez posrednikov bi želeli povečati, predvsem v Nemčiji in Italiji.

Sijeve družbe so pogosto med dobitniki različnih inovacijskih nagrad. Koliko pa v skupini oziroma po družbah vlagate v raziskave in razvoj? Je ta ločen ali se tudi tukaj povezujete?

Tudi tukaj se bomo povezovali na ravni skupine. Pripravili smo nov inovacijski program, saj je bil prejšnji zelo zapleten in ni bilo jasno, kolikšen je bil vložek in kakšni rezultati. Uvedli bomo bolj pregleden sistem, da bo jasno, kakšni so učinki teh investicij, in konec leta bomo imeli prve rezultate. Trenutno vam ne morem dati bolj konkretnih podatkov.

Družba pooblaščenka Ravne (DPR) je proti vam na vrhovnem sodišču izgubila tožbo za petinske deleže v Metalu in Nožih, višje sodišče je zavrnilo tudi njihovo tožbo za ničnost privatizacijske pogodbe. A menda so pripravljeni iti celo do evropskega sodišča, če bo treba. Se z njimi pogovarjate o kakšni rešitvi ali je to za vas in vaše lastnike končana zadeva?

DPR ima v Siju le 1,15-odstotni delež. Mi želimo razčistiti lastniško strukturo, zato je Slovenska industrija jekla vsem preostalim malim delničarjem, ki imajo skupaj 2,8-odstotni delež, znova ponudila odkup delnic po ceni iz kupoprodajne pogodbe z državo, torej 190,73 evra za delnico. Vendar je DPR našo ponudbo zavrnil in zahteval več, česar pa jim po naših ocenah ne moremo ponuditi. Menim, da naša ponudba ni slaba. Stališče nadzornega sveta DPR je za nas nenavadno, saj so v zadnjih petih letih za sodne postopke porabili okoli 300.000 evrov. Če bi jaz bil eden od 5000 delničarjev DPR, bi želel nekaj dobiti od te družbe.

Pred vrati so parlamentarne volitve. Kaj pričakujete od prihodnje vlade?

Mi smo le poslovneži. Za nas je najbolj pomembno, da so razmere stabilne. A v zadnjih sedmih letih so se v Sloveniji zamenjale že štiri vlade. Tudi o tem omenjenem daljnovodu pogovori tečejo tako dolgo zaradi nenehnih političnih sprememb.