Tiskane izdaje
Veliko hrupa za nič. To je ta čas najboljši opis vsega, kar se govori in dogaja okrog naslednje generacije mobilne telefonije. Ta je – pričakovano – dobila oznako 5g. Vendar naslednja tehnologija po zdaj že uveljavljenem lte-ju še ni niti blizu dokončnega standarda, njeni promotorji pa se ne morejo zediniti niti o tem, za kakšne namene jo bomo najbolj potrebovali.
Oznaka 5g je bila ena najbolj pogostih, tudi najbolj zlorabljenih na nedavnem svetovnem kongresu mobilne telefonije v Barceloni. Proizvajalci omrežne opreme, operaterji, ponudniki storitev, industrija interneta stvari in še marsikdo novo tehnologijo vidi kot rešitev za vse tiste omejitve in probleme, ki so še ostali pri četrti generaciji.
Pri tem večinoma omenjajo veliko večjo množico naprav, občutno večje hitrosti, radikalno krajše dostopne čase (pod milisekundo) in podobne prednosti.
Predsedniki uprav Ericssona, operaterja AT & T in Intela so na okrogli mizi govorili predvsem o tem, kako bo množica novih povezanih naprav spremenila vse in zahtevala nove tehnološke rešitve. »Podcenjujemo vpliv, ki ga bo imelo šest ali sedem milijard mobilnih naročnin,« je poudaril Hans Vestberg iz Ericssona, pred združitvijo Nokie in Alcatel-Lucenta največjega svetovnega proizvajalca omrežne opreme.
Hans Vestberg. Foto: Reuters
Število mobilnih naročnin se sicer že zdaj približuje številki pet milijard ali jo je morda celo že preseglo. Toda v omrežja priključujemo vedno več naprav, mnoge kar neposredno, s svojimi karticami sim, ne zgolj na domače usmerjevalnike.
Pomembni bodo reakcijski časi
Zakaj bi bila za vse te naprave nujna omrežja pete generacije? Predstavniki operaterjev se namreč večinoma strinjajo, da uporabniki – tisti, ki na pametnih telefonih brskajo po spletu in družabnih omrežjih, gledajo video itd. – danes še ne potrebujejo ničesar hitrejšega in zmogljivejšega od lte-ja, ki je prav tako še deležen izboljšav. Zato nekateri govorijo o vmesni generaciji 4,5, podobno kot je umts-u življenjsko dobo podaljšala tehnologija hspa.
»Pomembna je zakasnitev. Predstavljajte si povezan samovozeči avto, ki se mora odločati v delčku sekunde. Če se informacije, ki jih potrebuje, začnejo pretakati prepozno, bodo nesreče neizogibne,« je potrebo po tehnologiji, ki bo omogočala hipne odzive omrežja, ponazoril prvi mož velikana AT & T Ralph de la Vega. Zdaj so običajni dostopni časi v omrežjih lte med 20 in 30 ms, kar je lahko za omenjene primere že preveč.
Podobne zahteve bodo imeli avtonomni brezpilotni letalniki, ki bodo dostavljali pošiljke in opravljali še kakšne druge naloge, je dodal prvi mož Intela Brian Krzanich. Podoben pomen trojica direktorjev tehnoloških velikanov daje številu povezanih naprav. »Ne samo da bo v omrežjih 5g več naprav kot človeških uporabnikov, nekajkrat več jih bo,« je prepričan Krzanich. »5g bo že od začetka omogočal od 10- do 100-krat več naprav v omrežju, kot jih lte, in bo tudi zahteval bistveno več mikrolokacij,« menijo pri Telekomu Slovenije. Podobno razmišljajo pri Simobilu, kjer pravijo, da bo pri povezovanju naprav med seboj (m2m) tehnologija 5g imela ključno vlogo.
Nad napovedmi, da bo peta generacija namenjena pretežno povezovanju avtonomnih vozil, naprav za pametne domove in mesta in druge stroje, je bil v Barceloni razočaran ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg. »Lte je dal uporabnikom čudovito mobilno izkušnjo, 5g pa naj bi namenili robotom in premožnim. S tem se ne morem strinjati, dokončati moramo poslanstvo, da omogočimo vsakemu zemljanu dostop do interneta. Tudi z omrežji pete generacije,« je tehnološke veljake zbodel Zuckerberg.
Pri Telekomu na vprašanje, kaj bi lahko prinesla peta generacija, odgovarjajo, da upajo, da to ne bodo samo večje zmogljivosti in večje hitrosti. »Družba bi morala s to tehnologijo nekaj pridobiti, naj bo to v transportu, energetiki, zdravju, varnosti, pri pametnih domovih, podpori avtomatizaciji,« so optimistični v največjem slovenskem operaterju.
Prednosti 5g so ...
Kaj torej prinaša 5g? Zagotovo večje hitrosti. V Barceloni smo slišali celo številke, kot je 25 Gb/s, medtem ko so danes hitrosti nad 200 Mb/s v omrežjih lte še vedno odlične. Čeprav se tudi tam vsaj v testnih okoljih in na manjše razdalje že približujejo gigabitu. Vendar je treba poudariti, da gigabitne hitrosti, ki jih za zdaj večinoma lahko dosegamo zgolj v optičnih omrežjih, pri 5g prav tako ne bodo možne povsod. Zanje bodo potrebne visoke frekvence – največ se ta čas govori o frekvenčnem pasu 6 GHz.
Tega bi tudi v Sloveniji regulator verjetno lahko razpisal, saj ni zaseden, toda njegova težava je majhen doseg. Primeren je torej za mesta, kjer je mogoče na vsakih nekaj deset metrov postaviti bazno postajo. Na podeželju bo precej bolj aktualen frekvenčni pas 700 MHz, t. i. drugi del digitalne dividende. Ta bo še podaljšal domet, vendar ima še manjše zmogljivosti kot 800-megaherčni pas in hitrosti tam še zdaleč ne bodo take kot na visokih frekvencah v mestih.
Veliko se govori tudi o tem, da bi za prihodnja omrežja uporabljali »nelicenciran« spekter, torej frekvence, ki jih je mogoče uporabljati prosto, brez plačila nadomestila za uporabo. Taki sta denimo 2,4 in 5 GHz, ki ju že uporabljajo brezžična omrežja (wi-fi).
Druga prednost pete generacije bo v tem, da bo omrežje povsem programabilno, da se ga bo dalo prilagajati posameznim vrstam naprav. In da bo tudi samoučeče se. Kar pomeni, da bo sistem znal analizirati podatke in se odločati, ko se bodo pojavile težave. Kar bo pomenilo manj ljudi za vzdrževanje omrežij. Ta bodo v nasprotju z zdajšnjimi temeljila na virtualizaciji in centralizaciji. Verjetno ne bo več vsaka bazna postaja imela vse opreme, ampak bo osnovna (računalniška) enota skupna za več radijskih enot.
Morda čez pet let
Naslednje vprašanje je, kdaj bi omrežja pete generacije lahko začela rasti in kdaj jih bomo lahko uporabljali. Operaterji za zdaj še ne opravljajo niti testiranj in jih, vsaj slovenski, za letos niti ne načrtujejo. Telekom, drugače kot pri nastajanju lte-ja, sicer sodeluje v nekaj mednarodnih projektih, ki bodo prispevali h končni standardizaciji tehnologije. Vendar bosta za oblikovanje pravega standarda za 5g potrebni še vsaj dve izdaji tehničnih specifikacij, če ne celo tri.
Krzanich in de la Vega sta prepričana, da bodo temelji postavljeni čez dve leti, omrežja pa bodo prvi operaterji začeli graditi in tudi že komercialno ponujati v letih 2020 ali 2021. Te letnice omenjajo tudi pri Telekomu in Simobilu. Skupaj s tem bodo verjetno začeli ugašati eno od zdajšnjih tehnologij, ali bo to 3g ali 2g, ki je zaradi klicev in esemesov še vedno zelo aktualen, pa se še niso odločili.
Pred tem bi morda lahko na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji leta 2018 videli prve prikaze, kaj omogoča nova mobilna tehnologija. Vsekakor pa bo za uporabnike pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav vsaj še pet let glavna tehnologija lte. 5g prihaja, a še ne tako kmalu.
