Tiskane izdaje
Poleti 2010 je izbruhnila »afera« antennagate, ko so uporabniki takrat svežega iphona 4 imeli težave z izgubljanjem signala.
Po eni od teorij je moral Apple v zadnjem hipu spremeniti dizajn telefona, ker je vanj nameraval integrirati kartico sim, pa sploh ni predvidel reže zanjo. Ko so operaterji zavrnili njegovo idejo, je moral najti prostor za običajno kartico sim in zato spremeniti obliko antene v telefonu.
Zdaj se je brez omembe na predstavitvi integrirana kartica sim pojavila v novih ipadih (air 2 in mini 3). Apple torej nad zamislijo ni obupal, trojica ameriških in en britanski operater pa so vsaj pri tablicah privolili v sodelovanje. Kaj to pomeni?
Apple na svoji spletni strani zadevo predstavlja kot nekaj, kar uporabniku daje fleksibilnost pri izbiranju kratkoročnih pogodb (paketov) pri izbranih operaterjih neposredno s tablice. »Kadarkoli ga potrebujete, lahko izberete naročniški paket, ki vam najbolj ustreza, brez dolgoročne vezave z operaterjem. Med potovanjem pa boste morda prav tako lahko izbrali paket lokalnega operaterja,« so zapisali. Za zdaj sodelujejo ameriški operaterji AT & T, Sprint in T-Mobile ter britanski Everything Everywhere.
Samo še upravljavci infrastrukture
Ni presenetljivo, da so operaterji pred dobrimi štirimi leti blokirali prvi Applov poskus v telefon integrirane kartice sim. Ta košček plastike je namreč eden zadnjih delčkov moči, ki je operaterji še niso prepustili drugim ponudnikom.
Ko izgine sim, operater izgubi stik z naročnikom, temu ni več treba v trgovino, nič mu ne preprečuje, da se ne bi v vsakem trenutku odločil za drugega ponudnika. Proizvajalci naprav bi se lahko dogovorili z nekaj največjimi svetovnimi operaterji in postali nekakšni povsod prisotni navidezni operaterji oz. ponudniki storitev mobilne telefonije.
Podobno kot pri aplikacijah bi vse transakcije šle čez njihov sistem, uporabnik bi posloval le še z Applom (ali Samsungom ali kom tretjim), operaterji bi postali nekakšna vodovodna ali elektropodjetja – upravljavci infrastrukture, ki morajo vlagati velike zneske za uvajanje vedno novih tehnologij in za zadovoljevanje vedno večjih potreb uporabnikov, vendar infrastrukturo prodajajo po veleprodajnih pogodbah z majhnimi maržami.
To je najhujša mora operaterjev, ki bi bili s tem dokončno zreducirani na raven »neumnih cevi« (angl. dumb pipe), kar se s tem, ko pobudo prevzemajo ponudniki storitev, denimo Google, Facebook in Apple, nakazuje že nekaj let.
Večina opazovalcev je bila, ko so novost opazili na predstavitvenih straneh novih ipadov, presenečenih. Ben Wood, vodja analitske hiše CCS Insight, je ocenil, da tak podvig ne bi uspel nobenemu drugemu proizvajalcu. »Samo Apple ima tako moč nad operaterji.«
Vodilni analitik IDC za mobilne telefone Francisco Jeronimo pa je dejal, da bo še bolj presenečen, če bodo zahodnoevropski operaterji integrirano kartico sim dopustili tudi v iphonu. Ta v ipadu je po njegovem mnenju način, kako kupce pritegniti k (precej dražjemu) ipadu z mobilno povezavo. Morda pa je v ozadju dogovor, da operaterji Applu to potezo dopustijo pri ipadih, če se ji odpove pri iphonih, je ugibal eden od naših sogovornikov.
Od slovenskih operaterjev je zadevo na kratko komentiral le Simobil: »Izbiranje operaterja ob nakupu tablice lahko pomeni prednost, saj bo imel kupec pregledno in na enem mestu predstavljene vse ponudnike, njihove pakete in cene. Po drugi strani pa se večina naprav še vedno proda neposredno pri operaterjih, ki jih tudi subvencioniramo. Posledično odpadejo vezave.« Po njihovi oceni bi taka rešitev lahko delovala tudi pri nas, vendar je vse odvisno od dogovorov med operaterji in proizvajalci naprav. Eden od predstavnikov operaterjev je ob tem tvitnil: »V prihodnje bo težje zamenjati napravo kot operaterja.«
Po drugi strani je morda to končni korak k temu, da bodo morali proizvajalci naprav in ponudniki storitev prevzeti več odgovornosti za uporabniško izkušnjo in morebitne težave. Predstavniki operaterjev se v neformalnih pogovorih že dolgo pritožujejo, da vse pade na njihova pleča. Ko neka (spletna) storitev ne deluje, se uporabniki najprej obrnejo na operaterja.
Na ponudnika storitve se pravzaprav težko. Ko se pokvari telefon, ga v popravilo in reševanje pritožb dobi operater. Ko je kaj narobe s plačili s telefona, je znova v navzkrižnem ognju operater. Če bo Apple postal globalni ponudnik telekomunikacijskih storitev, bo moral vzpostaviti način za komuniciranje z uporabniki, ki bodo imeli težave.
Vendar upamo staviti precejšnjo vsoto, da se operaterji raje ukvarjajo s pritožbami, ki bi jih moral reševati kdo drug, kot da bi prepustili posel in postali samo še neumna infrastrukturna podjetja.
