Apple watch: zapestni računalnik kot prestižen izdelek

Res potrebujemo še en zaslon poleg telefona, tablice in računalnika? Morda ga uporabniki ne, toda proizvajalci bi nam ga v lovljenju rasti prihodkov zelo radi prodali. Če se le da, vgrajenega v zlato ohišje za več kot deset tisoč evrov.

Podobno kot iphone ni bil telefon v klasičnem pomenu besede – telefoniranje je bilo samo ena od funkcionalnosti žepnega računalnika – tudi apple watch ni ura, kot si jo predstavljamo pod tem izrazom. Je namreč prav tako računalnik, vendar tokrat namenjen zapestju. Pravzaprav je nosljivi iphone (ali ipod touch), ki pa za delovanje še vedno potrebuje tudi iphone v žepu. Ura sicer počne pretežno iste stvari kot iphone. Prikazuje obvestila s povezanega iphona – združljivi so vsi modeli od petice naprej. Z vgrajenim zvočnikom in mikrofonom omogoča telefonske klice, seveda spet v povezavi s telefonom. Na voljo je navidezna pomočnica Siri, ki prav tako izkorišča procesorsko moč in internetno povezavo iphona. Ura si zapisuje uporabnikovo gibanje in meri njegov srčni utrip. Omogoča potrjevanje plačil po sistemu apple pay in ponekod odpiranje hotelskih sob, v prihodnosti verjetno tudi zagon avtomobila. Pa prijavljanje na lete in vstop na prireditve z vstopnicami, ki so shranjene v aplikaciji passbook. Vse v povezavi z iphonom.

Moč ekosistema za zdajšnjo in prihodnjo prodajo

Apple torej za funkcionalnosti svoje ure izkorišča elemente ekosistema, ki ga je postavil v zadnjih osmih letih. Mobilnega plačevanja ali shranjevanja vozovnic in vstopnic na enem mestu na tak način, kot ju omogoča Apple, za zdaj ne ponuja nihče drug. Poleg tega se zdi, da je jabolčno podjetje razvijalcem ponudilo največ programskih vtičnikov, s katerimi bodo lahko napisali uporabne, mikavne in prepričljive aplikacije. S čimer bi morda lahko presegli obvestila in rekreacijo kot dve glavni področji uporabe, ki ju ponuja večina današnjih pametnih ur (ali pa kar vse); to je po našem mnenju preozko in premajhen odmik od funkcionalnosti telefona, ki je vedno največ nekaj sekund stran – in po katerem je v vsakem primeru treba seči, če hočemo odgovoriti na sporočilo ali narediti karkoli, kar presega majhen zaslon na zapestju. Če bo Apple res prodal nekaj milijonov ur vsako četrtletje, kot napovedujejo v analitski hiši IDC, bo še bolj zaprl uporabnike v svoj ekosistem. Apple watch deluje le z iphoni, zato uporabniki, če jim bo ura všeč in jo bodo dejansko nosili, ne bodo imeli motivacije za nakup androidnega ali kakšnega drugega telefona. Kot poudarjajo analitiki, je prav dodatno povečanje prodaje iphona eden glavnih razlogov, da se je Apple podal v snovanje pametne ure.

Vendar pa se zdi, da tudi Apple ne ve prav dobro, kakšen naj bi bil namen pametne ure. Osredotoča se na iste ali podobne lastnosti in funkcionalnosti kot drugi proizvajalci, od Pebbla do Samsunga. »Celotna industrija pametnih ur je čakala, da bo Apple pokazal, kako prelomne so lahko te naprave in med kupci dvignil zavest o pametnih urah. Toda Apple je pokazal zgolj razloge, zakaj je njegova ura najboljši proizvod v tej kategoriji doslej, predvsem po inovacijah, uporabljenih materialih, uporabnosti in aplikacijah, ki so na voljo. Ni pa pokazal, zakaj bi nam lahko pametne ure spremenile življenje in zakaj so pomembne, razen da so podaljšek telefona, v tem primeru iphona,« je po ponedeljkovi predstavitvi ocenil analitik IDC Francisco Jeronimo.

Tudi pri apple watchu bomo tako zelo verjetno ugotavljali podobno kot pri drugih tovrstnih izdelkih. Da je ura lahko zanimiva, a ponuja premalo drugačnega od telefona, in da se ji pozna, da gre za izdelek prve generacije. Je pa verjetno Apple znova prepakiral in zgladil obstoječe ideje v enostavnejšo, privlačnejšo in uporabnejšo celoto. Glavna razlika med jabolčnim in drugimi zapestnimi računalniki je v njegovem pozicioniranju. Večina proizvajalcev jih namreč predstavlja kot tehnološke izdelke, Apple pa poskuša tekmovati s švicarskimi in japonskimi urami na njihovem lastnem terenu modnih dodatkov in nakita. Šele pri Huaweiju smo na nedavnem sejmu mobilne telefonije v Barceloni poslušali napovedi, da bodo ponudili uro, ki je videti kot ura. Preostali so se večinoma osredotočili na tehnološke značilnosti, naj bo to razločljivost ali oblika zaslona, hitrost procesorja, količina vgrajenega pomnilnika ali sprejemnik gps. Na predstavitvi apple watcha tovrstnih opisov ni bilo. Zakaj je jabolčna ura pomembna? Ker celotna kategorija teh naprav, kljub velikanskim prizadevanjem industrije, ne razvnema domišljije kupcev. »Industrija pametnih ur potrebuje uspešen apple watch. Če bo Applov izdelek polomija, bo dogajanje v tem segmentu zastalo za nekaj let,« je prepričan Ben Wood iz analitske hiše CCS Insight.

Ponudnik luksuznih izdelkov

Apple se hoče z uro, še posebej z zlato različico, ki stane najmanj 11 tisoč evrov, umestiti in utrditi kot prestižna znamka. In po tej poti prodati več ur srednjega razreda, češ da si bodo kupci želeli zlato, ker pa si je ne bodo mogli privoščiti, se bodo odločili za precej cenejšo železno. Tovrstna psihologija običajno deluje in jo marsikateri proizvajalci s pridom izkoriščajo. Skoraj vsak si želi, a le malokdo si lahko (denarno in uporabnostno) privošči najbolj športno različico nekega modela avtomobila. Toda nekateri se odločijo za nakup običajne različice z dodatnimi športnimi elementi (izpuhom, platišči, sedeži …), s čimer so proizvajalci prav tako zadovoljni, saj so dosegli svoj cilj. Pri kupcih so vzbudili dovolj čustev, da so izbrali natanko ta model, poleg tega pa so prodali nekaj dodatne opreme in nemara nekoliko močnejši motor namesto osnovne različice, ki prinaša najmanj dobička.

Morda bo z Applovo uro enako. Morda bi je, vsaj prve, Apple v vsakem primeru prodal nekaj (deset) milijonov primerkov, ker je po svetu dovolj navdušencev nad jabolčnimi izdelki, ki bi kupili karkoli z znakom obgrizenega jabolka. Morda pa se bodo morebitni kupci vendarle odločili, da jim zadošča telefon, da jim ura ni všeč ali da je bolje počakati na tanjšo, lažjo, tehnološko izpopolnjeno in baterijsko vzdržljivejšo naslednico. Bržkone se bodo v resničnosti prepletli vsi opisani scenariji. Zanimivo pa je, da Apple za luksuzno zlato uro ni predvidel nobenih tehnoloških izboljšav, v osnovi je ta naprava povsem enaka kot tista za 450 evrov, le zapakirana v drugačno ohišje. Za tiste, ki se bodo hoteli razlikovati od običajnih »plebejcev« in ki jim približno 15 tisočakov ne pomeni večjega stroška. Zato se večina kupcev zlate najbrž tudi ne bo spraševala, ali bo ura še delovala čez nekaj desetletij, kot bodo cartier, patek philippe ali rolex za podoben denar. Apple se tako na področje prestiža podaja z merjenjem na povsem potrošniško miselnost. Ceno definira zgolj izstopanje iz množice. Medtem ko drage mehanične ure stanejo po nekaj deset tisočakov tudi zato, ker so dejansko bolj precizne od tistih za nekaj sto evrov, ker je vanje vloženo precej ročnega dela in ker so pogosto naložba. Zlat apple watch bo čez nekaj let zelo verjetno le nedelujoč, ničvreden kos 18-karatnega zlata.