Tiskane izdaje
Canon Expo poteka vsakih pet let na več celinah, mi smo se tokrat udeležili evropskega dogodka v francoski prestolnici. Vodilni proizvajalec fotografske opreme je na enem mestu prikazal večino svoje ponudbe in nekaj prototipov ter idej za prihodnost. Poleg industrijskih tiskalnikov, filmskih kamer 4k in celo 8k, medicinske opreme, 3d-tiskalnikov, nadzornih kamer, prototipov fotografskih tipal s 120 in 250 milijoni točk in nekaterih že znanih aparatov in objektivov, smo videli tudi nekaj novih fotoaparatov. Tako je japonsko podjetje razširilo svojo družino kompaktnih aparatov g z modeloma g9x in g5x (na fotografiji), ki sta se pridružila že znanima g7x in g3x.
Aparati nagovarjajo tri različne vrste ljubiteljskih fotografov in nakazujejo, kje je, vsaj kratkoročno, prihodnost fotografske industrije. Namreč v ponujanju precej naprednejših fotoaparatov od pametnih telefonov, ki pa so obenem še vedno dovolj majhni in lahki za v žep ali vsaj majhno torbo. Ti aparati uporabljajo enopalčno tipalo, ki je bistveno večje od tistih, ki smo jih bili do nedavnega vajeni v zmogljivih žepnikih, in se je uveljavilo kot najboljši kompromis med kakovostjo fotografije, tudi v slabši svetlobi, in še sprejemljivo velikostjo objektiva. Mini revolucijo je pred trei leti spodbudil Sony z modelom rx100 in Canonove novosti tudi nakazuje, da je s tem izumrla nekdanja serija g z manjšimi tipali v večjem ohišju - zadnji predstavnik je bil g 16. Vprašljiva pa je tudi prihodnost modelov s še večjim tipalom v kompaktnem ohišju (g1x).
Kdor bo torej hotel nekaj več, kot mu ponuja telefon, se bo verjetno odločil za enega od aparatov z enopalčnim tipalom ali pa za fotografsko klasiko - aparat z izmenljivimi objektivi. To je tudi segment trga, ki je najbolj stabilen, v nekaterih državah je celo v porastu. Medtem ko prodaja kompaktnih aparatov skorajda povsod še naprej pada.
Iskanje novih viroc prihodkov, tudi s prevzemi
Prav zaradi tega v Canonu že nekaj časa širijo poslovanje na nova področja. Direktor za regijo srednja in vzhodna Evropa - vanjo spada tudi Slovenija - Hermann Anderl sicer poudarja, da to ne pomeni zanemarjanja osnovne dejavnosti, temveč predvsem iskanje novih virov zaslužka. Toda jasno je, da so se v centrali v Tokiu in glavnih regijskih pisarnah po svetu začeli zavedati, da panoga, ki bo skupno kmalu prodaja le še nekaj deset milijonov naprav letno, medtem ko jih je v najboljših časih več kot 120 milijonov, ne bo več prinašala dovolj prihodkov in dobička. Predsednik uprave Canona Fujio Mitarai je na odru v pariški dvorani Grande halle de la Villette dejal, da vidijo priložnost v vsem, kar bo povezljivo in »pametno«. Vse tovrstne naprave bodo namreč imele tudi tako ali drugačno fotografsko tipalo. »Napravo naredijo pametno slika in podatki, ki jih zajema. Mi pa imamo najbolj napredno tehnologijo za zajem in obdelavo slike,« je samozavestno nadaljeval Mitarai.
Večina velikih proizvajalcev fotografske opreme je svoje delovanje že razširila na druga področja ali pa je v fotografijo sploh vstopila od drugod. Nikon proizvaja še različno optično opremo, medicinske naprave, litografske sisteme in še kaj. Sony in Samsung sta velikana zabavne elektronike, Olympus (v delni lasti Sonyja) prav tako izdeluje medicinsko opremo, poleg tega pa denimo še snemalnike zvoka. Canon pa je pred nekaj leti kupil tiskalniško podjetje Oce in ponudnika nadzornih kamer Axis. Na obeh področjih je zdaj že med vodilnimi proizvajalci.
Prav tako pri filmskih kamerah, kamor je prav tako resneje vstopil v času med prejšnjim in letošnjim Canon expom. In se na hitro povzpel na prvo mesto. Kot pravijo v podjetju z upoštevanjem želja filmarjev, ne z nižjimi cenami od konkurenčnih proizvajalcev. Ta področja, skupaj z industrijskim 3d-tiskanjem in grafično opremo za zunanje oglaševanje, embalažo, avtomobile, bodo v prihodnje osnova poslovanja korporacije, ki jo večina vendarle pozna kot ponudnika fotoaparatov in morda še tiskalnikov.
Vseeno pa bodo poskusili v Canonu ostati kar se da prisotni v fotografiji. Presenetljivo niso med proizvajalci fotografskih tipal za pametne telefone, kjer ima v zadnjem času Sony skoraj popoln monopol. Hermann Anderl tega ni želel komentirati, je pa ocenil, da bi lahko resno konkurirali Sonyju, če bi se v Tokiu za to odločili. Medtem pa bodo poskusili uporabnikom pametnih telefonov, ki so jim digitalni fotoaparati obležali nekje v omari, ponuditi »naprednejše« možnosti za obdelavo in prikaz posnetih fotografij. Med drugim so prevzeli tudi ponudnika tiskanja fotoknjig in nadgradili izbiro na knjige v »visoki razločljivosti«, kar naj bi pomenilo boljšo kakovost tiskanja.
Z iristo pa ponujajo tudi shranjevanje fotografij v oblaku in njihovo naprednejše urejanje (ne zgolj po datumu ali lokaciji, temveč po motivih oz. kontekstu). Vendar so pri privabljanju uporabnikov na te platforme pred velikim izzivom. Tekmovati namreč morajo s ponudbniki, ki so že privzeto prisotni na skoraj vseh pametnih telefonih - Googlu s storitvijo google photos, Applu z icloudom, Microsoftu z onedrivom, Facebooku - in ostalim prepozavnim na tem področju, denimu flickru. »Nagovarjamo uporabnike, ki v naših storitvah vidijo dodano vrednost, ki se zavedajo, da na ta način s svojimi fotografijami počnejo več, da jih imajo bolje urejene, lažje dostopne s katerekoli naprave,« na vprašanje, kako se bodo lotili tega izziva, odgovarja Anderl. Uradni cilj podjetja je do leta 2017 pridobiti 10 milijonov uproabnikov svoje oblačne storitve. To se morda sliši veliko, a ob današnji milijardi in pol lastnikov pametnih telefonov, je številka skorajda zanemarljiva.
Realna prihodnost ali všečen demo?
Poleg tega so v Parizu prikazovali tudi tehnološko prihodnost urejanja fotografij in njihovega ogledovanja v sodobnem domu. Kmalu naj bi bilo mogoče kupiti podstavek, ki bo fotoaparat brezžično polnil, hkrati pa iz njega pridobival fotografije in jih pošiljal v oblak ter na (s kablom) povezan televizor. Prototip je deloval in demonstracija je obiskovalce večinoma navduševala, toda dodatek zagotovo ne bo poceni, saj že zdajšnja, manj zmogljiva različica stane 200 evrov, predvsem pa rešuje problem, ki ga v času pametnih in povezanih naprav (predvsem televizorjev) sploh ne bi smelo biti. Fotoaparati, televizorji, telefoni, tablice in računalniki bi se morali brezhibno povezovati brez dodatnih (dragih) posrednikov.
Še korak naprej je bila demonstracija dnevne sobe prihodnosti, pri čemer je bil datum na velikem zaslonu postavljen na julij 2018, kar se nam je zdelo preoptimistično. V tej dnevni sobi naj bi stala miza, ki bi »oživela«, ko bi nanjo položili fotoaparat, fotoknjigo ali okvir za fotografijo. Neposredno na njej naj bi bilo mogoče urejati in obdelovati fotografije, jih izbrati za tiskanje ali ogled na zaslonu in se nasploh zabavati ob raznih znanstvenofantastičnih učinkih. Tudi če tehnologija vse to omogoča, pa v nenapisanem scenariju verjetno ne, je nerealistično, da bi že čez nekaj let družine za svoje domove kupile tovrstne mize in vso povezano in zaledno tehnologijo ter prilagodile svoje navade. Predvsem pa, da bi iz osrednje vloge kar naenkrat izginil pametni telefon, današnja ključna naprava digitalnega življenja in spominov. Naprava, ki jo, tudi fotografsko, obvladujejo igralci, ki s fotografsko indutrijo nimajo prav nič skupnega.
