Cilj večine aplikacij je od uporabnika izvleči čim več podatkov in jih unovčiti

Ponudniki spletnih storitev in mobilnih aplikacij so vse bolj predrzni. Od uporabnikov poskušajo izvleči kar največ informacij in jih uporabljati za svoje, ne vedno najbolj plemenite namene. Aplikacije pa zahtevajo dostop do skoraj vseh funkcionalnosti telefona in uporabniku sledijo celo takrat, ko so izključene.

Znano je, da aplikacije na pametnih telefonih (pre)pogosto zahtevajo dovoljenja za dostop do funkcionalnosti in informacij, ki jih za delovanje ne potrebujejo. Kar je bil tudi eden glavnih razlogov, da je Google po vzoru Appla v androidu 6.0 spremenil način potrjevanja tovrstnih dovoljenj – uporabnik potrdi vsako dovoljenje posebej, ne vsa naenkrat, in aplikacija mora še naprej delovati, četudi okrnjeno. Toda nekatere aplikacije so še posebej vsiljive, najdejo pa se tudi spletne oziroma mobilne storitve, ki v svojih pogojih uporabe jasno kršijo zakonodajo, so ugotovili v norveški potrošniški organizaciji Forbrukerrådet.

Evropsko zakonodajo po mnenju te organizacije, ki je primer prijavila norveškemu potrošniškemu ombudsmanu, krši storitev za iskanje novih prijateljev tinder. Njeni splošni pogoji uporabe, opozarjajo v Forbrukerrådetu, so nesorazmerni in nepošteni. Tinderju med drugim dajejo licenco za uporabo potrošnikovih vsebin, kot so fotografije. V neomejenem obdobju in za kakršnekoli namene. Tinder svojim uporabnikom za vedno odvzame nadzor nad fotografijami in drugo naloženo vsebino. Te pa je veliko, saj se mora uporabnik čim bolj opisati in predstaviti, da pridobiva nove prijatelje. Splošni pogoji so napisani zapleteno in niso preprosto dostopni, povrhu jih lahko upravljavec kadarkoli spremeni, ne da bi mu bilo treba o tem obvestiti uporabnike. Aplikacija tinder privzeto dostopa do obilice podatkov iz preostalih aplikacij na telefonu, kot sta facebook in instagram. V podjetju lahko tudi brez obrazložitve odstranijo in izbrišejo uporabniški račun (verjetno pa ne uporabnikovih podatkov).

»Ne samo da so takšni pogoji uporabe nespoštljivi do potrošnikov, z njimi Tinder tudi krši evropsko zakonodajo o pošteni poslovni praksi in zaščiti osebnih podatkov,« je dejal Finn Myrstad iz norveške potrošniške organizacije. Tinder zakonodajo krši s tem, da uporabnikom odreče pravice do lastništva in nadzora nad njihovo lastno vsebino, kot so fotografije, zapiski pogovorov in video.

Vsiljive rekreativne aplikacije

Nič dosti boljše niso aplikacije za zdravje in rekreacijo. Norvežani so jih prav tako temeljito pregledali in našli kopico kršitev – izmenjavo osebnih podatkov s potrošnikom neznanimi partnerji in oglaševalci, sledenje uporabniku tudi, ko aplikacije ne uporablja, in ohranjanje podatkov, ko potrošnik izbriše svoj račun. Z določili v splošnih pogojih je najhujša myfitnesspal, ki med drugim od uporabnika zahteva, da se odreče zasebnosti nad vneseno vsebino, tudi profilno fotografijo in uporabniškim imenom. Uporabnik se temu ne more izogniti in ne ve, kaj bo ponudnik s tem počel. Raziskovalna organizacija Sintef je za norveško zvezo potrošnikov preverila, kako je s tem, in ugotovila, da informacije, ki jih vnašajo uporabniki, krožijo med različnimi podjetji po vsem svetu. O tem potrošniki niso obveščeni in potovanja svojih informacij ne morejo ustaviti.

Za nameček se je med preizkušanjem izkazalo, da aplikaciji runkeeper in myfitnesspal uporabnikovo lokacijo zajemata tudi takrat, ko nista v uporabi. Endomondo za ios pa dostopa do lokacije celo, ko je aplikacija popolnoma izključena. »Stalno sledenje uporabniku, tudi ko se ne rekreira, je skrajen ukrep, razen če je to nujno za zagotavljanje storitve in ni uporabljeno za noben drug namen,« je ocenil Myrstad. Napovedal je tudi, da bodo preverili še aplikacije z drugih področij. Na spletni strani ZPS je medtem mogoče podpreti akcijo To ni prav!, ki jo je začela norveška potrošniška organizacija.