Tiskane izdaje
Napovedi so vedno nehvaležne, toda z veliko zanesljivostjo lahko predvidimo glavna področja letošnjega dogajanja. Oblačilna oz. nosljiva elektronika, internet stvari, avtomobilski infozabavni sistemi in windows 10 bodo glavna področja dogajanja.
Vsekakor upamo, da bo na večini teh področij kdo dobil preblisk in prikazal nov način uporabe, saj je bilo doslej mnogo poskusov dobesedno na silo, zgolj zaradi iskanja novih kategorij naprav, ki jih je možno prodajati. In ne bi se branili kakšnega večjega tehnološkega presenečenja, saj je bilo lansko leto glede tega sila skromno.
Telefonski operacijski sistemi v avtomobilih
Avtomobilski infozabavni sistemi so v zadnjem času postali bistveni sodobnejši, z veliki zasloni na dotik, možnostjo poganjanja aplikacij in zrcaljenja pametnega telefona na zaslon sredi armaturne plošče. Vseeno pa je še kar daleč od prave integracije naprave, ki jo imamo vedno pri sebi in kateri imamo vse svoje vsebine in aplikacije, z dokaj neumnim sistemom v avtu. Apple in Google sta lani predstavila sistema carplay in android auto, ki sta v bistvu prilagojena operacijska sistema ios in android, omogočala pa naj bi boljšo izrabo pametnega telefona med vožnjo. Letos bi v prodajo morali priti prvi avti s tema sistemoma, pri čemer bo zanimivo videti, kako se bodo proizvajalci lotili zadeve. Se bomo tudi za nakup avta odločali glede na to, kateri operacijski sistem ima, ali bodo infozabavni sistemi imelo nameščena oba sistema in izbiro, katerega bo uporabljal, prepustili vozniku. Navsezadnje imata Apple in Google na seznamu iste proizvajalce avtomobilov.
Znana, ampak misteriozna jabolčna ura
Po nekaj letih večinoma brezplodnih poskušanj drugih proizvajalcev bo letos pametno uro vendarle začel prodajati tudi Apple. Predstavil jo je septembra, kdaj točno bo na voljo, pa še ni povedal. Kot tudi ne, kaj vse bo počela in omogočala. Vsekakor upamo, da ne bo samo dodaten zaslon telefon na zapestju, kot je večina ur, ki se povezujejo z androidnimi telefoni. Ne glede na funkcionalnosti, tehnološke lastnosti in višjo ceno kot pri konkurenčnih proizvodih bo vsaj prva generacija jabolčne ure skoraj zagotovo uspešnica, saj je na svetu dovolj milijonov navdušencev nad izdelki z znakom obgrizenega jabolka, ki bi kupili karkoli, kar bi Apple dal v prodajo.
Večje vprašanje pa je, ali bo apple watch prinesel tisto unikatno lastnost in uporabnost, ki bi pametne ure naredila podobno nepogrešljive, kot so danes pametni telefoni. Drugi izdelovalci te unikatnosti za zdaj niso uspeli najti. Zgolj to bo po našem mnenju zagotovilo tudi uspešnost naslednika in pravi preboj celotne kategorije teh naprav, ki so nas v zadnjih dveh letih vedno znova razočarale.
Pri nosljivih napravah je konceptov veliko, zdi pa se, da noben ni zares zaživel. Letos bo morda odločilno leto za Googlova očala, saj se utegne izkazati, da je spletni velikan nad to zamislijo obupal, predvsem zato, ker se uporabniki in tisti v njihovi prisotnosti niso mogli povsem sprijazniti z napravo, ki v vsakem trenutku omogoča snemanje dogajanja v okolici brez opozorila. Po drugi strani pametne zapestnice dobivajo nove funkcionalnosti, ampak na račun bistveno višjih cen, kar jih postavlja že cenovni teritorij pametnih ur. Zato je tudi njihova prihodnost negotova. Nedvomno pa bo elektronika prodrla v oblačila, saj smo prototipe videli že lani.
Windows 10 popravljajo
Bodo še telefoni ukrivljeni?
Pri pametnih telefonih je bilo 2014 leto umirjanja in manj razburljivih novosti, kot smo jih bili deležni v prejšnjih letih. Prav možno je, da se bo to nadaljevalo tudi letos. Po približno desetletju obstoja so namreč ti osebni žepni računalniki postali zrele naprave in razvoj je prišel do točke, ko je težko vsako leto leto iznajti nekaj spektakularno novega. Zagotovo bodo letošnji modeli imeli še malenkost večje zaslone, čeprav manevrskega prostora tu ni več veliko.
Zasloni bi lahko postali ukrivljeni, vsaj ob robovih, podobno kot že pri Samsungovem galaxyju note edge. Korejsko podjetje se niti pri galaxyju s4 niti pri petici ni odločilo, da bi v najbolj izpostavljen in množičen od dražjih telefonov vgradilo tovrsten zaslon, čeprav so govorice nakazovale, da je tehnologija pripravljena. Letos bo v iskanju izgubljene prevlade mogoče čas za tako potezo, vendar na to vseeno ne bi upali staviti. V vsakem primeru pa bodo morali tako Samsung, kot HTC in Sony najti določene tehnologije in lastnosti, ki bodo njihove telefone spet razlikovale od kitajskih.
Sicer pa pričakujemo prehod na 64-bitno arhitekturo procesorjev tudi pri androidnih modelih in precej telefonov z zasloni z razločljivostjo 2K ali celo 4K. Proizvajalci pač iščejo nekaj, kar bodo lahko izpostavljali v oglasih. Upamo, da bomo videli še kakšno konkretno izboljšavo pri fotografskem delu, morda končno dva fotoaparata z dvema različnima goriščnicama v enem telefonu. Morda edini od velikih igralcev, ki mu letos ne bo treba storiti veliko, je Apple.
4K bo prevladal
Razločljivost 4K bo prej ali slej postala običajna, ne glede na to, ali jo kdo želi in potrebuje ali ne. Bolj vprašljiva je prihodnost ukrivljenih zaslonov, čeprav jih proizvajalci enako silovito oglašujejo. Prave prednosti pred ravnimi zasloni namreč ne prinašajo, cene pa so precej višje. Letos se bo še na televizorje dokončno zasidral sistem android (Philips, Sony), medtem ko bosta LG in Samsung stavila na svoja sistema webos in tizen. Po našem mnenju je dokaj irelevantno, kateri sistem teče na televizorju, če je le enostaven, uporaben in deluje hitro. Doslej je bilo takih zelo malo.
Preboj navidezne resničnosti?
O navidezni resničnosti poslušamo in beremo že vsaj dve desetletji. Približno takrat so se pojavile tudi prve »čelade«, ki so jo omogočale. Zdaj proizvajalci pripravljajo drugi val z izdelki, kot so oculus rift, samsung gear vr, sony morpheus in drugimi. Oculus, od lani v lasti Facebooka, naj bi letos svojo naglavno napravo, ki so jo doslej lahko dobili samo izbranci, začel prodajati splošni javnosti. Ti zasloni neposredno pred očmi ustvarjajo vtis vseobsežnega prostora, po katerem se uporabnik premika z obračanjem glave in drugimi kretnjami. Po naših izkušnjah so video igre, filmi in še nekatere druge vsebine, prilagojene za tak prikaz, lahko povsem drugačne, kot če jih gledamo na oddaljenem zaslonu, tudi če je to ogromno platno v kinodvorani. Toda navidezna resničnost uporabnika tudi osami, naprave ne bodo poceni, vsebin je malo in nekateri ljudje bodo težko prenesli daljšo uporabo takih naprav, saj jim bodo povzročale nelagodnosti, težave z očmi, glavobolom in podobno.
Biometrika namesto gesel
S storitvami, ki temeljijo na zaščiti z gesli, so težave. Niso zelo varne, uporabniki pa si morajo zapomniti kopico gesel. To bi lahko spremenili čitalci prstnih odtisov, oči in drugih biometričnih lastnosti, kar bi bistveno povečali varnost (in verjetno tudi določene filmske oblike kriminala). Predvsem za plačevanje bi se lahko uveljavili prstni odtisi namesto zdaj uporabljanih štirimestnih številk pin. Sistem apple pay že izkorišča to tehnologijo, vendar za zdaj le v ZDA, na svoje plačilne kartice pa naj bi jo v bližnji prihodnosti integrirali tudi največji ponudniki (Mastercard, Visa, ...). Od klasičnih gesel s letos (in še precej let) zagotovo še ne bomo poslovili, se bo pa začele kazati konkretne, uporabne in varnejše alternative.
Internet v vsako napravo
Ni dvoma, da se bo nadaljeval trend interneta stvari. kar pomeni, da bo vse, od kavnih avtomatov in točilnih pultov, do hladilnikov, pralnih strojev, klimatskih naprav in termostatov, priključeno v internet. Marsikaj od tega je dejansko odveč, za nekatere naprave v domovih pa je povsem smiselno, če imajo svojo številko IP in jih lahko krmilimo na daleč. Denimo zapremo žalozije in vključimo klimatsko napravo, če se nepričakovano segreje ali jo izključimo, če pride nenadejana ploha z ohladitvijo. Ali na kameri pogledamo, kaj se dogaja, če dobimo obvestilo o Za določene namene, predvsem logistiko, je smiselno tudi zbiranje podatkov o količinah in še čem na različnih lokacijah in njihovo centralizirano obdelovanje. Večina tudi letos še ne bo imela v stanovanju nobene v internet povezane naprave, ki ne bo strogo računalniška, v trgovinah pa bo vedno več gospodinjskih izdelkov, bele tehnike in drugih proizvodov z možnostjo povezovanja.
Kako hiter bo vzpon
Nova kitajska velikana Xiaomi in Lenovo prav tako govorita o širitvi zunaj meja Azije, tako naj bi telefone slednjega kmalu videli tudi v Sloveniji (ne pa nujno tudi izdelkov Motorole, ki je po novem prav tako pod okriljem Lenova). Vendar jima prav tako ne gre gladko, saj dosledno spoštovanje patentov, poprodajna podpora in obvezno vlaganje v oglaševanje zvišujejo cene, zaradi katerih so omenjena podjetja v Aziji tako zelo konkurenčna in uspešna. Toda okolje je tam povsem drugačno. Še manj uspešni kot pri telefonih so kitajski proizvajalci v Evropi za zdaj pri televizorjih in drugih izdelkih zabavne elektronike, čeprav podjetja, kot je Hisense na sejmih dokazujejo, da tehnološko skoraj nič ne zaostajajo na vodilnimi proizvajalci. Toda znova premajhna cenovna razlika v povezavi z manj prepoznavno in zaupanja vzbujajočo blagovno znamko preprečuje večje prodajne uspehe. Letos bodo Kitajci zagotovo storili še kakšen korak naprej, toda vsaj v Evropi še ne bodo izrinili tradicionalno močnih proizvajalcev.
Kam gredo fotoaparati?
Pametni telefoni so prevzeli fotografijo in skoraj povsem izrinili poceni žepne fotoaparate. Zato letos pričakujemo še več naprednejših žepnikov z velikimi tipali in/ali dolgimi zumi. V profesionalnem segmentu bodo še naprej kraljevali klasični zrcalnorefleksni modeli, kljub trudu nekaterih proizvajalcev (Fuji, Olympus, Panasonic, Sony), da bi prodrli z nekoliko manjšimi in lažjimi brezzrcalnimi aparati. Glede na to, da dozdajšnje smernice niso zamajale prepričanja tradicionalnih proizvajalcev v svoj prav, tudi letos ne pričakujemo bistvenih sprememb.
Gneča v zraku
Brezpilotni letalniki (»droni«) so vroča tehnologija, ki bo letos doživela še dodaten zagon. Tako v obliki domačih igrač kot v vlogi pripomočkov za fotografiranje, snemanje, raznašanje in še kaj. Tehnologija bo napredovala in omogočala vedno daljše dosege, avtonomije, nosilnosti in druge izboljšave. Kar pa bo še dodatno povečalo zmedo in nedorečenost, saj je letenje z droni bolj ali manj neregulirano, omogoča pa vohunjenje, oviranje drugega zračnega prometa in z večjim številom tovrstnih letalnikov v zraku (pod kontrolo neizkušenih »pilotov«) se povečujejo tudi možnosti za nesreče.
Internetna nevtralnost
