Facebook - dokončno prevelik, da bi propadel

Facebook je ponujal družabno mreženje, Twitter je povezoval uporabnike s podobnimi interesi. Prvi se je uveljavil med običajnimi uporabniki svetovnega spleta, drugi med spletnimi profesionalci in novičarskimi zasvojenci. Danes se zdi, da splet morda ni dovolj velik za oba. Ali za kogarkoli tretjega.

Največje družabno omrežje Facebook vse bolj spominja na Microsoft. Tehnološki komentatorji niso nikoli preveč marali izdelovalca oken in pisarne. Microsoft je veljal za dolgočasno in neizvirno podjetje. Njegov soustanovitelj Bill Gates ni bil karizmatičen ali navdihujoč govornik. Regulatorje sta motila njihova agresivna poslovna praksa in pogosta (zlo)uporaba tržnega položaja za izrinjanje tekmecev. Številni analitiki so pričakovali, da bodo spletne pisarne, odprta koda in mobilni operacijski sistemi pobrali velik delež Microsoftovih prihodkov. A so kljub temu postali in ostali nepogrešljivi tudi v času interneta.

Podobno nepriljubljen je bil Facebook. Njegova začetna leta je zaznamovala tožba, da je ustanovitelj Mark Zuckerberg ukradel zamisel za družabno omrežje nekdanjim partnerjem, kar je postalo glavni zaplet filma Socialno omrežje iz leta 2010. Zagovorniki elektronske zasebnosti ga ne marajo zaradi namernega kršenja zasebnostnih pravic in zavajanja uporabnikov. Analitiki ob vsakem velikem prevzemu ugibajo, ali Facebook že vleče obupane poteze pred zatonom, ker so mu uporabniki zbežali na nove družabne platforme. Šele v zadnjem času mu najvplivnejši tehnološki mediji namenjajo bolj navdušene naslove. Uredništvo revije Fast Company je Facebook razglasilo za edinega resničnega samoroga med spletnimi podjetji. Pri Wiredu pa so napovedali, da bo družabno omrežje nekoč prevzelo celoten internet.

Je takšno pričakovanje pretirano?

Internet = facebook?

Svetovalec in analitik Ben Thompson je med nedavno analizo Twitterja ugotovil, da bo njihovo interesno družabno omrežje težko obdržalo uporabnike, ki se selijo na facebook. Ocenil je, da uporabniki niso pripravljeni še enkrat navezovati stikov in se truditi s sledilci, kar od njih zahteva twitter. Ugotovil je tudi, da želijo uporabniki pametnih mobilnikov vse opraviti v eni aplikaciji – komunicirati, brskati po novicah in komentirati selfije. Udobje je pomembnejše od kakovosti storitev, zato si večina uporabnikov facebooka ne bo nalagala namenskih aplikacij. S prevzemom podjetja Whatsapp, ki ponuja aplikacijo za takojšnje poročanje, za 19 milijard dolarjev pa so pridobili še milijardo mobilnih uporabnikov, ki večinoma niti ne vedo, da so postali del omrežja Facebooka.

Thompson je analizo sklenil z napovedjo, da utegne Facebook postati prva ali celo edina vstopna točka v mobilni internet, če bodo še naprej razvijali priporočilne algoritme in pridobili dovolj medijskih vsebin. Takšnega razpleta se ne bojijo samo pri Googlu, saj njegovi oglasni algoritmi ne morejo brskati po zaprtem facebooku, ampak tudi spletni trgovci, ponudniki finančnih storitev in založniki. O takšni možnosti pri Facebooku že dolgo razmišljajo, saj so v preteklosti večkrat namignili, da razvijajo lastne naprave, prodajne platforme in celo denar. Največja ovira za takšne načrte so operaterji mobilne telefonije in ponudniki interneta, a je tudi njih vznemirila Zuckerbergova pobuda internet.org, ko jo je pred dvema letoma predstavil na svetovnem kongresu mobilne telefonije MWC v Barceloni.

Mladi milijarder je razgrnil načrte, kako želi pripeljati internet do vseh prebivalcev planeta – tudi tistih, ki so preveč revni za plačevanje dostopa ali sploh nimajo ustrezne infrastrukture. Le operaterji bi morali uporabnikom brezplačno omogočiti dostop do osnovne spletne storitve, v katero bi vključili facebook, wikipedio in izobraževalne vsebine.

Laserski internet

Operaterji niso bili navdušeni nad takšno ponudbo. Še več pomislekov so imeli regulatorji, saj so v Indiji in na nekaterih drugih trgih presodili, da takšen dostop krši načela internetne nevtralnosti (kot t. i. storitev zero-rate). Zuckerberg je zavrnil njihove ugotovitve in zapisal, da je »temeljna človekova pravica do interneta« pomembnejša od »dogmatičnega« pogleda na internetno nevtralnost. Za vsak primer pa je okrepil posebno raziskovalno skupino Connectivity Lab in inženirjem naročil, naj odpravijo ovire za dostop do njihovega interneta.

Novinarka revije Wired Jessi Hempel je od predstavnikov Facebooka izvedela, da so začeli v Connectivity Labu preizkušati internetne tehnologije, ki niso regulirane in ponudnikom ne bi bilo treba upoštevati zakonodaje, ki velja za telekome. Med najbolj obetavnimi rešitvami je Hemplova naštela laserski internet (prenos podatkov z laserjem), razvoj brezpilotnih letalnikov (dronov) z internetnimi oddajniki in celo možnost uporabe satelitov, s katerimi bi pokrili velika območja Afrike, Indije in drugih držav, kjer še ni hitrega interneta. Zato se bo verjetno tudi Facebook pridružil tekmi za satelitski internet, ki ga med drugim razvijata konkurenčna podjetnika Richard Branson in Elon Musk, ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX. Cilji omenjenih igralcev so jasni: hočejo se znebiti odvisnosti od zemeljskih telekomov in regulatorjev, ki jim ovirajo neposreden dostop do uporabnikov njihovih storitev.

Je Facebook dokončno postal prevelik, da bi lahko propadel? Odgovor na to večkrat zastavljeno vprašanje se zdi pritrdilen – kljub konkurenčnim družabnim omrežjem in občasnim poročilom, da ga zapuščajo mlajši uporabniki. Njegovi prihodki so dovolj veliki za razvoj in uvajanje vzporednega interneta. Regulatorji so se pripravljeni pogajati glede definicije internetne nevtralnosti, uporabniki pa se zaradi posegov v elektronsko zasebnost še niso pripravljeni odreči koristim, ki jih ponuja internetna ekonomija. »Mark Zuckerberg je star 31 let in je s Facebookom šele dobro začel,« so zapisali v Fast Company. Časa ima zato še veliko.