Tiskane izdaje
Facebookova bota Bob in Alice, ki sta bila ustvarjena za pogajanja za različne predmete v angleščini, sta ustvarila svoj jezik, ki pa je bil njunim ustvarjalec nerazumljiv. Izkazalo pa se je, da so imeli ti pogovori za bote določen pomen. Primer Bobove povedi se je glasil: »Žoge imajo nič zame zame zame zame...«, Alice pa mu je odgovorila: »i i lahko i i i vse ostalo«. Vsi ostali pogovori so bili variacije teh. Ponavljajoče besede »zame« in črka »i« odsevajo, kako umetna inteligenca deluje.
Sodobna UI namreč deluje po sistemu »nagrad«, kar pomenim, da sledi določeni smeri, ki ji prinaša korist. V omenjenem primeru ni bilo nobene nagrade zanjo, če bi uporabljala angleščino, zato sta bota ustvaril bolj enostavno rešitev. »Boti se oddaljijo od razumljivega jezika in ustvarijo svoje besedne kode za sporazumevanje,« razlaga raziskovalec umetne inteligence pri Facebooku Dhruv Batra.
Pri Facebooku so po zaustavitvi sistem povedali, da je projekt zanje pomemben korak do razvoja klepetalnih robotov, ki bodo razumni, se bodo znali pogovarjati in pogajati, ki bodo osebni digitalni asistenti, ki se bodo pogovarjali z ljudmi.
Tudi raziskovalci UI v nekaterih drugih podjetjih so zaznali podobno uporabo kratkih besed za poenostavitev komunikacije. Umetna inteligenca, ki jo Google uporablja za svoje orodje Prevajalnik, lahko uspešno prevaja jezikovne pare v in iz jezika, ki si ga je izmislila sama. A pri Googlu so s tem zadovoljni in programa niso ugasnili.
Če bi se jeziki, ki jih ustvari UI, razširili, bi to lahko bil problem za razvoj in sprejetje nevronskih mrež. Ni pa še jasno ali so ti jeziki grožnja, ki bi napravam omogočila nadvlado nad njihovimi operaterji.
Znanstveniki in tehnološki razsvetljevalci, kot so Elon Musk, Bill Gates in Steve Wozniak, so že opozarjali, da UI lahko privede do nepredvidenih posledic. Fizik Stephen Hawking pa je leta 2014 celo dejal, da umetna inteligenca pomeni konec človeške rase.
