Tiskane izdaje
V kratkem na prodajne police prihaja nov dvojec paradnih Samsungovih telefonov galaxy s6 in s6 edge, od katerega bo precej odvisna letošnja uspešnost korejske korporacije. Ta po drugi strani vse bolj prodira v nekatere druge posle, denimo kot ponudnik pomnilniških modulov in procesorjev za mobilne naprave. S tem zadnjim maje tla pod nogami ameriškega Qualcomma, ki se je zdel še nedolgo nazaj nenadomestljiv pri čipih, ki pogajanjo telefone in tablice ter jim zagotavljajo povezljivost.
Toda za omenjena telefona je Samsung na osnovi, ki jo ponuja britanski Arm, razvil svoj procesor. Podobno za nekatere modele počneta tudi drugi korejski proizvajalec LG in kitajski Huawei. Vse več proizvajalcev za cenejše telefone uporablja tudi čipe tajvanskega podjetja Mediatek. In Apple, ki procesorje že leta razvija sam - prav tako na Armovi arhitekturi -, izdeluje pa mu jih Samsung, naj bi za prihodnji iphone zamenjal dobavitelja čipa za povezovanje v omrežja lte. Zadnjih nekaj let je ta kos silicija dobavljal Qualcomm, poslej pa naj bi ga Intel, kar bo v bistvu oživitev starega partnerstva. Za prve iphone je namreč tovrstne komponente Apple kupoval pri nemškem Infineonu, njegov oddelek za mobilno tehnologijo pa je pred petimi leti prevzel Intel.
Google bi android malo zapiral, če bi ga lahko
Medtem je Googlu uspelo, da je njegov operacijski sistem android na vsaj štirih petinah vseh novih pametnih telefonov. In da drži roko nad skoraj vsem, kar se dogaja pri tem sistemu. Toda nekateri razvijalci in proizvajalci (Cyanogen, Oneplus, Xiaomi, ...) govorijo o degooglizaciji androida, drugi ga spreminjajo v svoje lastne platforme, tretji poleg Googlovih enako izpostavljeno nameščajo svoje ali Microsoftove aplikacije. Pri tem ni povsem očitno, kakšna je Googlova strategija glede vsega skupaj.
Tudi androidni šef Sundar Pichai nedavno v Barceloni ni razjasnil dvomov. Glede Cyanogena in ostalih poskusov, kako android (znova) narediti bolj odprt in manj odvisen od Googla, je dejal, da pri teh poskusil še ne vidi večje uporabne vrednosti. In da si uporabniki večinoma želijo njihovih aplikacij, kot so zemljevidi, klepet ali youtube. Glavni razvijalec androida ima vzvod, s katerim lahko zajezi preveč odločne poskuse Cyanogena ali kitajskih podjetij. To je del androida, ki se mu reče storitve google play in ki je nujen za pravilno delovanje določenih storitev in aplikacij.
Google pa lahko »neposlušnim« odreče dostop do tega dela operacijskega sistema. Kar pa bi lahko izgledalo kot nepotrebno zaostrovanje, tega pa si Google zagotovo ne želi. Prav tako nekaterim ne pusti nalaganja trgovine z aplikacijami play, ki pa bi jo po Pichaijevih besedah radi končno vzpostavili še na Kitajskem.
Glede nameščanja konkurenčnih aplikacij je Pichai izjavil, da je to smisel androida. »Android je narejen za to, da proizvajalci in operaterji ponudijo uporabnikom, kar se jim zdi najbolj primerno. Ne pogojujemo svojih aplikacij na račun katerih koli drugih, ponudniki telefonov lahko prosto nameščajo, kar koli želijo. Lepo je videti konkurenco pri različnih storitvah,« je, morda ne povsem iskreno, hitel zagotavljali prvi mož sistema android.
Odgovoril je tudi na vprašanje, ali bo Google dejansko postal navidezni operater mobilne telefonije in tako konkuriral dozdajšnjim partnerjem še na enem področju. Pichai je te načrte potrdil in pojasnil, da podobno kot pri napravah nexus ni namen biti resna konkurenca, temveč z »inovacijami« doseči ravno dovolj vpliva, da to spodbudi določene spremembe v panogi.
