Tiskane izdaje
Prej ali slej se je moralo zgoditi. Ne glede na to, kaj je javno zagovarjal Steve, so se časi, percepcija in tehnologija spremenili. Danes je telefon z zaslonsko diagonalo štirih palcev (10,16 cm) majhen in za marsikoga že na meji uporabnosti. Pri skoraj vseh telefonih iz najvišjega cenovnega razreda diagonala meri vsaj pet palcev (12,7 cm) in razlika je očitna, četudi je nekatere že težko uporabljati z eno roko in jih nositi v majhnem ali tesnem žepu. Apple je navsezadnje moral ustreči željam in tako ima iphone 6 zaslon, velik 4,7 palce (11,94 cm), za ljubitelje orjaških telefonov pa je novost v ponudbi še iphone 6 plus, ki diagonalo razteguje na 5,5 palcev (skoraj 14 cm). Preizkusili smo oba hkrati.
Neestetski, ampak prijeten
Vizualno šestica med našim enotedenskim preizkusom ni navduševala. Še posebej lastnice prejšnjih jabolčnih telefonov so imele nemalo pripomb. Malo je bilo simpatij za netipično neestetske črte za anteno na zadnji strani - resda podobne kot pri HTC-ju one - in nenavadno izstopajočo lečo fotoaparata. Tudi sama zaobljeno ohišje se je lastnikom prejšnjih jabolčnih telefonov zdelo korak nazaj. Celo barve so na predhodniku, zaradi manjše površine, izgledale bolje, še posebej »zlata«.
Toda po nekaj dneh uporabe smo začeli ceniti novo obliko, še posebej pri mali šestici. Tako finega občutka med držanjem in uporabljanjem telefona trenutno ni pri nobenem drugem. Morebitno zvijanje gor ali dol, še vedno je iphone čisto nasprotje cenenosti, ki se jo da očitati nekaterim konkurenčnim izdelkom. Steklo na sprednji strani se zdaj steka v eno z zaobljenim robom ohišja, prijem, ki smo ga že videli pri nekaterih prvih Nokijinih lumijah (in še prej pri n9), toda tu je občutek zaradi tanjšega in lepše zaobljenega ohišja še toliko boljši. Prsti res lepo potujejo do roba in čez.
Nič ne bi imeli proti, če bi bila šestica toliko debelejša, da bi se zadnja, žal spet precej drseča stran izravnala in ne bi bilo izbokline. Morda bi bila zaradi tega večja kapaciteta baterije. Toda tankost je po svoje privlačna. Tako med nošenjem v žepu, kjer se telefon kar malo izgubi, kot med uporabo, ko prsti brez težav objamejo telefon. Glede na diagonalo zaslona je iphone 6 kar dolg telefon, toda to odlično kompenzira s širino, ki je manjša kot pri vseh konkurentih in skoraj neobstoječo debelino. Tipka za vklop in izklop zaslona je zdaj ob strani, kar je seveda pravilno, lahko pa bi bila še nekoliko niže. In še bolje bi bilo, če bi Apple posnemal še en trend v telefonski industriji, in omogočil zbujanje zaslona z dvojnim trepljajem po zaslonu.
Malo telefonov ali pa sploh noben ne prekaša jabolčne šestice v kombinaciji ergonomije in prefinjenosti izdelave.
Preobsežen plus
Plus je na pogled resda enak, a vseeno precej drugačen. Mimo velikosti se pač ne da. Za tiste, ki smo navajeni vse večjih telefonov in orjaških tablifonov (skoraj mini tablic), plus ne izstopa. Res je večji od denimo LG-ja g3 ali oneplus one, ki imata enako veliko zaslon, toda še vedno za las ožji in tanjši od pravih predstavnikov kategorije telefonsko-tabličnih dvoživk, kot sta galaxy note 3 oz. prihajajoči note 4 in res ogromna lumia 1520. Pri plusu palec že težko prepotuje celotno pot od desnega do levega roba, zato bo lepota ohišju prilegajočega se stekla uporabnikom večjega modela ostala nekoliko skrita. Vsaj pri njem bi se Applovi inženirji in oblikovalci lahko malo bolj potrudili zmanjšati spodnji in zgornji rob pod zaslonom, morda tudi stranskega, lahko na račun debeline. Plus je za naš okus in tudi po mnenju večine, ki so ga med našim preizkušanjem prijeli, prevelik.
Plusi in minusi velikega zaslona
Zaslon je pri obeh šesticah odličen. Z izvrstnimi vidnimi koti, dobrimi kontrasti in pravilno belino ter solidno vidljivostjo na močnem soncu. Manjši ima neobičajno razločljivost 750 x 1334 točk, večji pa standardno 1080 x 1920. Vendar vsebino v bistvu prilagaja iz večje razločljivosti 1242 × 2208. Morda je tudi zato vse na tem zaslonu precej veliko. Včasih že kar komično. Tudi najmanjša pisava je večja od običajne na podobno velikih androidnih telefonih. Saj ne, da bi ti prikazovali kaj več vsebine, v večini aplikacij ni bistvenih razlik, toda vsaj besedilo tam ne izgleda, kot da je primarno namenjeno upokojencem s slabšim vidom. Večji zaslon je, pričakovano, odličen za video in ogled fotografij, pa tudi sicer računamo, da bodo razvijalci našli načine, kako ga bolje izkoristiti.
Po drugi strani je diagonala zaslona pri "mali" šestici ravno tolikšna, da je preskok s prejšnjih iphonov kar doživetje. Površine je dovolj za udobno brskanje po spletu, za uživaški ogled videov ali za prikaz več informacij v aplikacijah. In ker na zaslonu ni navigacijskih tipk, kot pri večini androidnih telefonov, razen Samsungovih, je celotna površina namenjena vsebini. Če v prihodnjih različicah Applu v podobno veliko ohišje - prostora je še nekaj - uspe vgraditi še malenkost večji zaslon, ne bomo prav nič protestirali. Toda že zdajšnje razmerje je blizu idealnemu. Morda bi bila lahko razločljivost večja in s tem besedilo in vse ostalo še bolj ostro in jasno. Vendar se tudi nad tem, kar zdaj ponuja šestica težko pritožujemo. Kakšne nazobčanosti nismo opazili, višja razločljivost pa bi bila verjetno tudi huda grožnja že tako ne briljantnemu trajanju baterije. Sodeč po tem, kako se obnese na plusu, pa šestica tudi s polno visoko razločljivostjo ne bi delovala nič manj gladko.
To ni telefon za navdušence nad specifikacijami
Če bi poslušali in upoštevali ocene tistih, ki jih zanimajo samo tehnične lastnosti telefona (specifikacije), bi moral biti iphone 6 precej nekonkurenčen ostalim vrhunskim pametnim telefonom. In če bi objektivno gledali te specifikacije, bi ugotovili vsaj hudo razdvojenost. Izjemno naprednost in zmogljivost, ki jo predstavljata 64-bitna arhitektura procesorja oz. sistema na čipu ter štirijedrni grafični del na eni strani, in na pogled kronična podhranjenost na drugi strani. Taisti procesor ima namreč »samo« dve jedri in tiktaka pri »le« 1,4 GHz, za gladko delovanje pa skrbi vsega 1 GB pomnilnika. Najbolje opremljeni androidni telefoni ga imajo že nekaj časa tri gigabajte. Večini uporabnikov so te številke španska vas in vsa naša preizkušanja dokazujejo, da dejansko ne pomenijo dosti.
Karkoli smo s telefonom počeli, ga niti slučajno ni zmedlo ali upočasnilo. Vsa premikanja po uporabniškem vmesniku sistema ios in aplikacij so povsem gladka. Igre tečejo brez kakršnih koli zatikanj, naj bo na manjšem zaslonu navadne šestice ali na večjem in višjerazločljivostnem plusovem. Tudi ko uporabnik aktivno preklaplja med petimi ali več aplikacijami, to šestica zmore brez problema. Odprli smo brskalnik, e-pošto, twitter, facebook in verjetno še kaj, prehajali iz ene aplikacije v drugo, nato skočili v grafično zahtevno igro in iz nje nazaj v twitter. Telefon ni niti trenil in aplikacija se je odprla hipoma. Zelo, zelo občasno se zgodi, da kaj izpade iz pomnilnika in mora sistem aplikacijo na novo zagnati, kar traja sekundo ali malce več. Na kratko - hitrost in odzivnost iphona 6 sta impresivni.
Kakšen vpliv ima to na trajanje baterije? Nič večjega kot pri prejšnjih iphonih. Običajna šestica večinoma zdrži cel dan resne uporabe in še kakšen odstotek baterije ostane, na več dni lahko računate samo takrat, ko je telefon večinoma zunaj dosega vaših prstov. Plus je glede baterije povsem drugačna zver. Pri njem dva dneva z isto zalogo nista nič posebnega in med mirovanjem odstotki padajo izjemno počasi. Tudi nekaj ur po izklopu iz polnilnika je telefon še vedno kazal 100-odstotno napolnjenost. Kot so ugotovili laboratorijski preizkusi Zveze potrošniškov, je izboljšana tudi poraba med govorjenjem v omrežjih utms/hspa in prenašanjem podatkov v omrežjih lte. Mi pa smo opazili tudi zelo dober sprejem signala v vseh omrežjih. Neestetske črte na zadnji strani in druge optimizacije se očitno poznajo.
Vrhunski fotograf
V preizkusih obeh predhodnikov z enako obliko, petice in 5s, smo hvalili fotoaparat. In tudi na drugih mestih večkrat zapisali, da je iphone verjetno najboljši nenamenski (kot je nokia lumia 1020) fotofon. Šestica je normo za vse konkurente še malce zvišala, čeprav se prej omenjeni tehnofili znova pritožujejo, da ima »še vedno samo« osem milijonov točk na tipalu, medtem ko so vsi ostali proizvajalci pri najdražjih modelih že zdavnaj prešli na 13, 16 ali celo 20 megapik. Ampak, še enkrat - podatek o megapikslih je precej nepomemben pri opisovanju fotografskega dela telefona.
Kar iphone dela tako zelo dober fotoaparat, je njegova zanesljivost. Kot že na prejšnje, se je tudi na šestico mogoče zanesti, da bo v vseh razmerah, v vsakem trenutku naredila kvaliteten posnetek. Da bo osvetlitev prava, da bo fotoaparat pravilno ugotovil nastavitev beline, da bo fotografija ostra, da na njej ne bo opaznih motenj ali popačenj, da je dinamični razpon zelo spodoben in tudi podrobnosti veliko. Plus ima tudi optični umirjevalnik slike, vendar kakšne opazne razlike v praksi nismo opazili. Morda je mogoče zajeti nestresen posnetek v še malenkost slabši svetlobi, toda lastniki manjše šestice res ne bodo pogrešali ničesar.
V primerjavi s 5s je kakovost fotografij mogoče rahlo boljša in ostrenje je hitrejše zaradi dodatnih ostrilnih točk na tipalu. Konkurenca, ki je sicer blizu, večinoma ne dosega čisto iphonovske dosledne vrhunskosti. Večinoma so fotografije s telefonov, kot je Soynjeva xperia z3, povsem primerljive. Toda v svetlobnih razmerah, ki predstavljajo večji izziv, iphone skoraj po pravilu odpove zadnji. Z drugimi besedami - skoraj nikoli.
Glede videa je iphone nekoliko zadaj, pa tudi rahlo spredaj. Še vedno ne podpira snemanja videov v razločljivosti 4K. Zato pa je video v običajnem full hd odličen in predvsem algoritmi poskrbijo za odpravo marsikaterega tresenja, česar pri nekaterih drugih vrhunskih telefonih še ne znajo. Ima pa iphone še vedno primat pri snemanju videov z visokim številom sličic na sekundo, kar omogoča učinke počasnega posnetka. Zdaj so nekateri konkurenti ujeli 120 sličic na sekundo pri videu hd (720p), zato je Apple dodal 240 fps. Učinki so dobri, toda to je še vedno funkcija, ki jo večina uporabnikov nekajkrat poskusi, zavzklikne od navdušenja, potem nanjo tudi enako hitro pozabi. Podobno bo tudi s funkcijo timelapse, ki nekaj minut združi v parsekundni posnetek hitrega dogajanja.
Kar je, je dodelano in zaprto
Čeprav je omejena, ena bolj posrečenih funkcionalnosti pri iphonu ostaja čitalec prstnih odtisov. Odklepanje zaslona in potrjevanje nameščanja aplikacij v trgovini sta z njim olajšani do popolnosti. Samo prst je treba nasloniti na tipko pod zaslonom in že ste notri. Nastavite si štiri prste odtise, oba palca in oba kazalca, in telefon boste zlahka odklepali ne glede na to, ali ga imate v rokah ali leži na mizi. Mogoče dvakrat ali trikrat med celotnim testiranjem čitalca na obeh telefonih nista prepoznala prsta. Skoraj perfekcija. Upamo, da bo končno ta tehnologija uporabna še za kakšno storitev.
Glasbeno je iphone še naprej naslednik ipoda. Zvok iz izhoda za slušalke je med boljšimi v pametnih telefonih, če ima le uporabnik priključene ustrezne slušalke - priložene niso napačne, toda za nekaj deset evrov se zlahka da kupiti kvalitetnejše. Zvočnik pod zaslonom je kar glasen in predvaja ustrezen zvok za telefon. Je pa konkurenca tu naredila že precejšen korak naprej. Stereo zvočnika z bistveno boljšo reprodukcijo zvoka danes nista več nič neobičajnega. Tudi postavitev zvočnika ni optimalna, saj ga med igranjem iger ali med ogledom videa zlahka pokrijemo z dlanjo.
Po več letih špekulacij in potem, ko smo se že kar nekako sprijaznili, da je to tehnologijo enostavno odpisal, je Apple zdaj v šestico vgradil brezstično sporazumevanje po standardu nfc. Vendar (vsaj zaenkrat) ta čip zaklenil na lastno platformo plačevanja z mobilnim telefonom apple pay. Ta pa trenutno še ne deluje niti v ZDA, kjer jo bodo čez nekaj tednov za plačevanje na različnih mestih ponudili najprej, kaj šele kje drugje. Ne nadejamo se, da bi v času dvoletne vezave za iphone 6 lahko z njim začeli plačevati (na ta način), zato lahko to lastnost telefona pri izbiranju odmislite. In če vam je zaradi kakršnega koli razloga pomemben nfc, se ozrite k androidni ponudbi (novejši telefoni s sistemom windows phone sicer imajo vgrajen nfc, a zanje ni ustreznih aplikacij).
Česar ni, pač ni
Različnim tipalom se je pridružil še barometer za merjenje nadmorske višine. Kakšne aplikacije bodo to izkoristile, bomo šele videli, za zdaj nismo našli nobene. Kot je med preizkušanjem ostal prazen tudi razdelek »zdravje« (iz platforme health kit). Torej podobno, kot smo pisali že pri 5s. Danes še neizkoriščenega potenciala je veliko, toda prav predhodnik je pokazal, da se 64-bitov, razen pri že zdaj dobri optimizaciji delovanja sistema, nič dosti ne pozna pri aplikacijah, in da čitalec prstnih odtisov še ni nič bolje izkoriščen kot na začetku.
O sistemu ios 8 smo že pisali in ugotovili, da prinaša določene možnosti - deljenje vsebin kamorkoli, dodatne tipkovnice -, ki smo jih pri njem vedno pogrešali, saj jih s pridom izkoriščamo na androidu. Z eno od naslednjih različic naj bi ios končno le dobil tudi vmesnik v slovenskem jeziku, za zdaj pa so uporabniki pridobili slovenske označbe na tipkovnici. Z dvojnim trepljajem na tipko po zaslonom je mogoče približati zgornje ikone, da jih doseže isti palec, ne tisti na drugi roki. Pri plusu se domači zasloni tudi vrtijo, kot pri ipadu in v nekaterih aplikacijah, denimo e-poštni, se površina razdeli na dva dela. Vendar ni hkratnega odpiranja dveh aplikacij ali česa podobnega, kar prinašajo androidni tablifoni.
Ljubitelji androida bodo še vedno pogrešali tudi nastavljanje, prilagajanje, premikanje tega in onega. Celo ikone na domačih zaslonih še vedno obvezno skočijo skupaj, ni jih mogoče poljubno razpostaviti. Prav tako ni mogoče izbrati drugega privzetega brskalnika, vgrajeni predvajalnik video je izjemno omejen (glede podpore kodekom) in zelo težko je na telefon sploh dobiti datoteke, ki jih program itunes ne prepozna. Tudi slednji ostaja obvezno breme za vse uporabnike jabolčnih telefonov.
Apple se tudi ne ozira na določene nišne kategorije telefonov. Kdor potrebuje vsaj vodotesen, če že ne malce bolj robusten telefon, bo moral nekaj zase najti drugje. Upravljanje zaslona na dotik z rokavicami ali brezžično polnjenje sta prav tako ostali neizpolnjeni želji. Tako kot, pričakovano, zamenljiva baterija in reža za pomnilniško kartico. Apple je tokrat storil podobno kot že nekateri kitajski proizvajalci (Oneplus, Xiaomi, ...) in preskočil različico z 32 GB. Tako so na voljo 16, 64 in 128-gigabajtni iphone. Priporočamo nakup 64-gigabajtne, ki je sto evrov dražja od osnovne s 16 GB, kar predstavlja boljšo vrednost kot prej. Še lepše bi bilo, če bi že osnovna različica imela 32 GB, vendar smo prepričani, da Apple tega še noče storiti, saj bi s tem bistveno ogrozil prodajo različic z več bliskovnega pomnilnika.
Applov ekosistem ohranja določene prednosti. Poleg gladkega delovanja še vedno ponuja največ in najbolj dodelane in privlačne aplikacije. Povezovanje z zunanjimi napravami (zapestnice, ure, slušalke, zvočniki, avtomobilski infozabavni sistemi, ...) je brezhibno in skoraj ne boste našli nepodprte naprave (razen ur s platformo android wear).
Najboljši komplet, nikakor najbolj racionalen nakup
Morda glavna prednost iphona, vsaj male šestice - plus se zdi narejem malo na silo -, pa ostaja vtis, da Apple vsaj približno ve, kaj počne. Res je prilagodil trendu večjih zaslonov v telefonu, pa vendar telefona ni raztegnil čez meje sprejemljivosti in ga je obdržal res prijaznega enoročni uporabi. Pa tudi ni prihranil boljših tehnologij samo za plusa. Proizvajalci androidnih telefonov te v zadnjem času mrzlično povečujejo, manjše mere pa večinoma namenjajo modelom z manj zmogljivimi procesorji, slabšimi fotografskimi tipali, nekakovostnimi zasloni in drugimi kompromisi. Edini resni androidni alternativi novemu iphonu sta prav tako šele prišli v prodajo. Samsungov galaxy alpha in Sonyjeva xperia z3 compact oba izgledata kot resna tekmeca, vendar ju še nismo uspeli preizkusiti, tako da boste morali na dokončno oceno še malo počakati.
Applu je z iphonom 6 in 6 plus uspel zanimiv paradoks. Izdelal je dva na pogled enaka telefona, še vedno po občutku prava iphona, ki pa sta vseeno kot noč in dan. Mala šestica morda na pogled ni hudo seksi, je pa res prijetna za uporabo in je verjetno trenutno najboljši telefonski paket za vse, ki niso malenkostni in ne iščejo kakšnih prej omenjenih nišnih posebnosti. Poleg tega je bolj premišljeno narejena kot večina ali predimenzioniranih ali tehnološko podhranjenih androidnih tekmecev. Plus pa je samo zelo velik iphone. Nikakršnega šarma ne izžareva in čeprav je zelo dober izdelek, bi se v tem razredu zlahka odločili za katero od korejskih alternativ. Še posebej, ker je pri plusu Apple še napihnil že tako za vsaj sto evrov previsoko ceno.
