Kmalu bomo povezani, navidezni in nedružabni

Las Vegas – Od vseh govorcev, ki so ta teden stopili na odre prireditvenih dvoran v sklopu največjega sejma zabavne elektronike, je za največje presenečenje poskrbel tisti, ki tehnologije ni omenil niti z besedo. Šef Netflixa Reed Hastings je namreč osupnil navzoče z objavo, da je njegova storitev postala globalna, z enkratno širitvijo na več kot 130 trgov.

Dejstvo, da je bila širitev Netflixa glavna novica dneva, morda celo tedna, še posebej v državah, kjer doslej do te storitve pretočnega videa nismo imeli dostopa, dobro kaže, kako se tehnologija umika v ozadje. V ospredju so vse bolj storitve in možnosti, ki jih tehnologija daje. Tudi glavni ekonomist združenja, ki prireja sejem CES (Consumer technology association, CTA) Shawn DuBravac je v uvodnem nagovoru omenil, da se pomikamo od iskanja tehnoloških zmožnosti k ponujanju uporabne tehnologije. Po videnem na sejmu in obsejemskih predstavitvah bi mu lahko tudi oporekali, saj je marsikateri izdelek uporaben samo na prvi pogled, a vseeno letos dejansko nismo videli veliko tehnoloških prebojev, ampak so predvsem nekatere vzpenjajoče se kategorije dale slutiti, da utegnejo končno postati zanimive za širše množice.

V prvi vrsti sta to navidezna in dodana resničnost. Že leta industrija poskuša na naše glave spraviti prikazovalnike, ki naj bi nas prestavili v neki drug svet, toda vse doslej tehnologija, vsebine in tudi naša pripravljenost, da bi nosili kaj takega, niso bile na dovolj visoki ravni. Lani se je to začelo korenito spreminjati in letošnji CES je pokazal, da so proizvajalci opreme in producenti vsebin prišli že dovolj daleč, da zadeve postajajo zanimive. Samsungova simulacija vlaka smrti je na udeležence sejma napravila veliko večji vtis kot večina naprav, ki so jih ta in drugi proizvajalci postavili na ogled. Med očali oziroma čeladami za navidezno ali dodano resničnost – ta uporabnika ne prestavi v drug svet, ampak samo k obstoječemu pogledu doda nekatere informacije – so še vedno kar precejšnje razlike. Tudi med očali za »osebni« kino, ki so primarno namenjene ogledu filmov. Pri nekaterih je slika majhna in zrnata, pri drugih pokrije večji del vidnega polja in je v že dovolj visoki razločljivosti, da je realistična in uporabnika potegne vase. Seveda pa ostaja vprašanje družbene sprejemljivosti tovrstnega početja – sedenja v družbi z blokiranim pogledom in sluhom, kot prikazuje tudi tokratna fotografija.

Prostorsko kamero ponuja tudi delno slovensko podjetje

Ker je smisel in namen navidezne resničnosti, da uporabnik dobi sliko, ne glede na to, kam obrne glavo, je treba vsebino posneti vseobsežno. Zato izjemen razmah ljubiteljskih in (pol)profesionalnih kamer, ki snemajo v 360-stopinjskem pogledu. In večinoma s seboj že prinašajo programsko opremo, ki samodejno zlepi posnetke iz posameznih tipal – teh je večinoma od tri do osem – saj bi sicer montaža gradiva lahko traja tedne, ne samo dneve. Tudi veliki proizvajalci, kot sta Nikon in Samsung, so predstavili tovrstne kamere, čeprav jih večinoma še nismo mogli videti v živo. Vendar vedo, da morajo biti zraven že na začetku, kajti niša verjetno le ne bo tako široka, da bi omogočala dobro prodajo zamudnikom. Med ponudniki na tem področju je tudi delno slovenski Sphericam, ki bo svojo kamero prvim prednaročnikom začel pošiljati v kratkem.

V Las Vegasu se je letos veliko govorilo o avtomobilih, o čemer podrobneje pišemo v prilogi Na kolesih. To področje izdelovalci zabavne elektronike vidijo kot še eno od tistih, kjer lahko dosegajo rast in ki bi ga bilo morda treba nekoliko pretresti, potem ko so pametni telefoni, televizorji in še katera od uveljavljenih naprav postali kar nekoliko dolgočasni in predvsem skorajda vsi dovolj dobri. Zanimivo pa je, koliko mikavnih novih prenosnikov in križancev med prenosniki in tablicami so proizvajalci pripeljali na CES. Kot meni analitik Ben Bajarin iz podjetja Creative Strategies, računajo, da bodo podjetja še naprej kupovala tovrstne naprave po ustaljenem ritmu in da je tudi med potrošniki veliko takih, ki imajo vsaj štiri leta star računalnik, ki postaja za današnje norme debel, težak in počasen, zato bodo začeli resno razmišljati o zamenjavi. Področje osebnih računalnikov bi zato letos utegnilo po dolgem času celo doživeti rast prodaje. Te verjetno ne bodo deležne tablice, zelo pa se bo zmanjšala pri telefonih. Slednje so v Las Vegasu razstavljali predvsem kitajski ponudniki, ki še vedno poskušajo prepričati svet, da so vsaj enako dobri kot korejski, japonski in ameriški. V spodnjem cenovnem razredu zagotovo, saj smo denimo videli telefon za ameriški trg, ki bo stal 130 dolarjev v prosti prodaji, a mu na prvi pogled nismo mogli prav ničesar očitati. Veliko večje težave imajo pri preboju v višjem cenovnem razredu, kar pa ne pomeni, da ne poskušajo. Morda celo pretirano, saj z navlako funkcionalnosti in še česa spominjajo na nekatere druge proizvajalce, ki so medtem že ugotovili, da uporabnikov večina teh funkcionalnosti niti najmanj ne zanima.

Prav tako je zanimanje dvomljivo za brezštevilne povezane in pametne pripomočke. Ali dodajanje pameti v hišne in kuhinjske naprave. Pametna zobna ščetka, termometer telesne temperature, žlica, ročka za tuširanje, postelja, hladilnik in še marsikaj je bilo na ogled na Cesu. Te naprave obljubljajo možnost boljšega nadzora, zaznavanja in spremljanja, nadomeščanja nekaterih drugih naprav – na hladilniku si je mogoče ogledati fotografije, spremljati koledar in nakupovati po spletu. Pa vendar zelo težko upravičijo tudi do desetkrat višjo ceno od klasičnih, nepovezanih izdelkov. In zdi se, da so namenjene predvsem temu, da ponudniki od uporabnikov izvlečejo čim več podatkov o njihovih navadah in lastnostih. Pod pretvezo boljše skrbi za zdravje in počutje. Ima pa zbiranje takšne množice podatkov vsaj eno dobro stran. Zaradi njihovega množenja, prepletanja in uporabe tudi na drugih področjih, ne samo matičnem, lahko nekatere naprave napredujejo precej bolj, kot bi sicer.

Pametni dom še v povojih

Malce je znova razočaral (ne)napredek pri napravah tako imenovanega interneta stvari oziroma pametnega doma. Še vedno videvamo samo posamične rešitve, ki med seboj niso najbolje združljive in so še naprej namenjene predvsem navdušencem in tistim, ki se imajo čas in voljo ukvarjati s tem. Za večino običajnih uporabnikov pa so tudi predrage oziroma se vložek vanje nikakor ne povrne skozi nekaj prihranjenih kilovatnih ur in minut na mesec. Letošnji Ces je tako morda pustil nekaj prostora za še večje navdušenje na jubilejni, 50. izvedbi prihodnje leto, a je vsaj, tako kot že zadnja Ifa v Berlinu, v ospredje postavil nekatere nove kategorije izdelkov in dal panogi svež zagon.