Oznaka 5G se nanaša na novo generacijo mobilnih omrežij, ki prinaša hitrejši prenos podatkov, možnost povezave več milijard pametnih naprav in, kar je najpomembneje, nižjo latenco. Ta opisuje časovno zakasnitev med tem, ko se signal sproži na eni strani in prispe na drugo. Za omrežja 5G se napoveduje latenca v trajanju ene milisekunde. Pomemben napredek v primerjavi s 30 do 100 milisekundami za 4G-omrežja. Že samo znižanje latence pod deset milisekund odpira možnosti tehnoloških sprememb v številnih panogah, kot so gradbeništvo, rudarstvo in ladjarstvo.
Med največje zagovornike tehnologije 5G spada podjetje Ericsson. Svoje poglede na njene potenciale so med drugim predstavili že leta 2015 na svetovnem mobilnem kongresu v Barceloni. Z znižanjem latence prek mobilnega omrežja se ponuja možnost upravljanja težkih naprav na daljavo. Vozniki tako lahko gradbeno mehanizacijo opravljajo iz udobnega sedeža v zaprtem in klimatiziranem prostoru in jim ni treba biti fizično prisoten na gradbišču. Podobno velja za rudarstvo in zaposlene, ki upravljajo žerjave, ki se uporabljajo na primer pri ladijskem tovoru. Omenja se tudi izvajanje operacij z zdravniki, ki niso neposredno prisotni v sami bolnišnici, ampak posege opravljajo na daljavo. S tem bi se omogočile zdravstvene storitve številnim pacientom, ki so na težje dostopnih lokacijah. Omrežje 5G napoveduje zmanjšanje tveganj, ki so jim danes izpostavljeni ljudje v opisanih situacijah. Hkrati se s tem tudi znižajo stroški podjetjem.
Matjaž Savnik, vodja prodaje ključnim strankam pri Ericssonu, d. o. o., je na konferenci poudaril pomen omrežja 5G za hitro naraščajočo panogo interneta stvari. Konec leta 2016 je bilo globalno na omrežje povezanih 16 milijard naprav. V to so poleg pametnih telefonov všteti tudi računalniki, fiksni telefoni in vse druge obstoječe pametne naprave. Z razvojem in prodajo pametnih termostatov, varnostnih kamer, hladilnikov, avtomobilov in preostalih podobnih naprav pričakujejo pri Ericssonu 21-odstotno vsakoletno rast števila pametnih naprav. Do leta 2022 se bo po napovedih uporabljalo 29 milijard povezanih naprav. Te za delovanje potrebujejo dovolj zmogljivo omrežje, kar pomeni tudi ustrezno pripravljenost pri mobilnih operaterjih.
Operaterji testirajo, vendar znižujejo pričakovanja
Kot hladen tuš je zvenela predstavitev pogleda na 5G iz ust predstavnika največjega mobilnega operaterja v Sloveniji, Telekoma Slovenije. Po mnenju Rudolfa Sušnika prehod od 4G na 5G pri Telekomu Slovenije vidijo kot evolucijo in ne revolucijo. Zdi se, da želijo operaterji za vse predstavljene potencialne priložnosti, o katerih se razpravlja, znižati pričakovanja zainteresirane javnosti. Podobnega mnenja je bil namreč še pred kratkim tudi ameriški AT&T. Na konferenci CTIA Wireless leta 2015 je predstavnik podjetja Glenn Lurie opozarjal na ustvarjanje previsokih pričakovanj glede 5G. Vzrok za to je v obeh primerih deloma razumljiv, saj še niso povsem jasni standardi, kaj natančno naj bi omrežje 5G ponujalo.
Kljub temu pa mobilni operaterji že izvajajo razvojne projekte na področju tehnologije 5G in podobno velja za Telekom Slovenije. Predstavil se je pilotni projekt 5G PPDR, ki ga pri Telekomu vodijo. 5G PPDR je nastal na pobudo agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) ter ministrstva za javno upravo (MJU). Kratica PPDR, Public Protection and Disaster Relief, se nanaša na javno varnost, zaščito in reševanje. Glavni namen je vzpostavitev testnega 5G-omrežja in uporaba za namene javne zaščite ter reševanja. Pri tem se uporablja obstoječe javno omrežje, torej brez gradnje ločenih omrežij. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi ponudniki razvoja potrebne infrastrukture. Ericsson, Huawei, Nokia, Samsung in ZTE so skupaj z operaterji sodelovali pri podobnih projektih kot na primer pri Telekomu Slovenije.
Opazna razlika