LG g flex 2: Bolj konkurenčen, ampak manj vznemirljiv

Pred letom in pol je bil prvi g flex ena redkih naprav z ukrivljenim zaslonom. Zdaj tega najdemo vsepovsod – v televizorjih, monitorjih, telefonih – pa vendar pravega posnemovalca še ni bilo. LG še vedno izdeluje edino telefonsko »banano«. G flex 2 smo preizkusili in primerjali vtise s tistimi, ki smo jih imeli ob prvem ukrivljencu.

Že na prvi pogled se vidi, da je korejsko podjetje v drugi inkarnaciji nekoliko omililo upognjenost in prilagodilo celoten koncept in namembnost naprave. Večinoma na bolje, ampak tudi v bolj varne, manj pustolovske vode, kar pomeni, da ni enakega vznemirjenja, kot smo ga čutili ob prvem g flexu. Ta je imel kot telefon (ali tablifon) kup težav, toda bil je zabavna, intrigantna reč. Drugi g flex je precej izpopolnjen pametni mobilnik višjega cenovnega razreda, ki pa nam razen nekaterih drobnih prednosti krivine ni dajal veliko razlogov za večje navdušenje, kot če bi v rokah držali telefon z enakimi tehničnimi lastnostmi, vendar ploskim zaslonom.

Že pri opisu prvega LG-jevega upognjenca smo se spraševali, kako bi bilo, če bi bil telefon in s tem zaslon manjši. Ker je g flex 2 precej manjši, pri enaki diagonali zaslona celo manjši kot denimo iphone 6 plus in oneplus one, zdaj vemo. Odgovor je: učinek ukrivljenosti je manj izrazit. Vsebina zaslona se še vedno navidezno vrti po bobnu, vendar manj opazno kot pri enici. Tudi ob gledanju videa smo imeli malce manj občutka, da nas slika bolj obkroža kot pri običajnih zaslonih, čeprav rahla razlika vseeno je. Kar so rekli vsi, ki so si jo ogledali, ampak jo je težko opisati. Zdi se, kot da je video celo bolj naraven, saj je pogled manj sploščen. Toda precej bolj kot to se krivina pozna pri odbleskih, ki jih je bistveno manj. Predvsem zvečer, ko vedno ponagajajo luči, ukrivljenost res pomaga. Kar pa je na žalost tudi polovica celotne prednosti ukrivljenosti. Druga je še vedno ta, da se telefon lepše prilagaja obrazu.

Skoraj vse ostalo, kar je LG poskušal pri prvem upogljivežu, je izginilo. Novinec namreč ni več upogljiv, je zgolj statično ukrivljen. Če ga bo kdo s silo poskušal zravnati, kot se je dalo predhodnika, bo zravnan in polomljen tudi ostal. Prav tako ni nikakršnih funkcionalnosti v programski opremi, ki bi izkoriščale krivino. In zdaj telefon tudi ni videti več tako futuristično.

Z novo tehnologijo naphani g3

Kot pametni telefon je sicer zelo napreden. Procesor je hiter in tudi pri igranju iger se g flex 2 ni pretirano segrel. Fotoaparat je kakovosten, po občutku na ravni neukrivljenega g3. Applov iphone 6 (plus), Nokijini lumii 930 in 1520 ter Samsungov galaxy note 4 (pa tudi novi s6) so fotografsko boljši, z vsemi drugimi pa se LG-jev izdelek povsem enakovredno kosa. Zaslon je velik korak naprej, saj ima tokrat na manjši diagonali polno visoko razločljivost in je tudi sicer bolj kakovosten. Je precej svetlejši in ima lepše barve, še vedno pa se poznajo kompromisi, ki so jih inženirji morali sprejeti, da so zaslon lahko ukrivili. Barve namreč niso povsem pravilne, predvsem bela je daleč od prave bele, in vidljivost zunaj je zelo povprečna.

Na zadnji strani je tokrat klasičen pokrov, pod katerim je tudi reža za pomnilniško kartico (ob 32 GB vgrajenega podatkovnega pomnilnika). Še vedno je prevlečen s »samozdravilno« plastjo, ki prikriva praske. Do neke mere to dejansko deluje. Poskusili smo narediti nekaj opaznih risov na zadnji strani telefona in čez četrt ure smo jih res komajda še opazili. Seveda pa globlje praske ostanejo, tehnologija pač ni čudežna. In zaradi premaza je zadnja stran žal zelo spolzka, tako da je telefon nujno treba dobro držati ob straneh, kar ni najbolj udobno. Zgolj naslonjen na roko zaradi gladke površine in ukrivljene oblike namreč kar spolzi iz dlani.

Trajanje baterije je spodobno, primerljivo s tem, kar ponujajo g3 in podobni sodobni modeli. To pomeni več kot dovolj zaloge za en dan in večinoma malo premalo za dva. G flex 2 ima vse LG-jeve »inovacije« v programski opremi in uporabniškem vmesniku, od nevidne štiritočkovne kode za odklepanje zaslona do prilagodljive zaslonske tipkovnice in tipk na dnu zaslona. Marsikakšen dodatek je kar uporaben, toda v celoti gledano je vsega skupaj preveč in tudi najbolj estetsko ni, zlasti v primerjavi s tem, kar je v najnovejši različici androida uspelo Samsungu, pa je bilo izhodišče obeh korejskih podjetij podobno. Vsekakor bi bilo dobro, da bi tudi LG malo prečistil tako videz kot možnosti pri svoji androidni preobleki.

Je torej g flex 2 dober in smiseln nakup? Glede na ceno (700 evrov v prosti prodaji, manj kot 600 z vezavo pri operaterju) vsekakor ni slaba izbira. Je eden najbolj zmogljivih telefonov na trgu, izdelan je dobro in ima unikatno krivino, ki prinaša vsaj dve odliki, a tudi kakšno negativno lastnost. Če bi ukrivljenost končno pokazala nekaj več od potenciala in drobnih prednosti, ki niso očitne ves čas uporabe, bi g flex 2 precej bolj zagreto priporočali. Tako pa se nam kakšen od ploskih telefonov, nenazadnje kar LG-jev g3, zdi pametnejši nakup. Kdor si želi ukrivljenost – Samsungov galaxy note 4 je bolj dodelan telefon (z bistveno kakovostnejšim zaslonom), pri katerem je krivina celo za silo izkoriščena v programski opremi, prihajajoči galaxy s6 edge istega proizvajalca pa je preprosto lepši in bolj futurističen.