Medijska dieta za dinozavre

Uporabljajo mladi svoje naprave za odklop od sveta ali ravno obratno – da so seznanjeni z dnevnim dogajanjem?

sob, 07.04.2018, 17:00

Tehnološke spremembe močno vplivajo na način, kako razmišljamo o svetu okoli sebe. Ko youtube zamenja radio, snapchat pa televizijo, se različne generacije znajdejo v situaciji, ko stežka razumejo druga drugo. Le polovica staršev otrok v Veliki Britaniji ve, da je starostna omejitev na večini družbenih omrežij 13 let.

Samostojna novinarka Lizzie Catt se je pred letom dni odločila za kratkotrajno spremembo življenjskega sloga: ali jo je v to gnala radovednost ali kriza srednjih let, ne bo predmet razprave v tem prispevku. Kakorkoli že, 41-letnica se je za en teden prelevila v najstnico, vsaj kar zadeva uporabo orodij za spremljanje novic.

Odšla je na kolidž Esher na jugozahodu Londona in dijakom, starim med 16 in 18 leti, naročila, naj ji sestavijo medijski jedilnik po svoji meri.

»Današnje najstnike pogosto razumemo kot digitalne odvisnike, po drugi strani pa opažamo, da so na spletu čedalje bolj politično aktivni. Uporabljajo svoje naprave za odklop od sveta ali ravno obratno – da so seznanjeni z dnevnim dogajanjem?« se je vprašala v kulturni prilogi britanskega časnika The Sunday Times.

Facebook je preteklost

Na začetku vsake diete je treba opustiti stare navade. Nič več BBC Radia 4, ji je mladina najprej zabičala. Da ne govorimo o mobilnih aplikacijah tiskanih medijev; kdo še uporablja to v svetu, kjer sta tudi facebook in twitter že pasé? Po uvodnem tečaju z naslovom Kako deluje snapchat se je s težavo naučila uporabljati to aplikacijo in začela iskati kanale, ki ponujajo verodostojne in relevantne novice. Snapchat je v ta namen razvil funkcijo discover, ki uporabnike, prosto po opisu na spletni strani, obvešča o izrednih novicah, velikih športnih dogodkih in dogodivščinah slavnih osebnosti.

Ker je bil poudarek na zadnjih dveh kategorijah, Cattova pričakovano ni bila navdušena. Pritoževala se je tudi nad kričečimi barvami in udarno glasbeno podlago, ob kateri bi človek raje plesal kot bral. »Če je bila moja dosedanja prehrana toast s čajem, sem s snapchatom začela jesti sadne kupe.«



Tudi na slovenskih šolah so se učili o lažnih novicah. Foto: Roman Šipić/Delo

Glede na vprašalnik, ki ga je zastavila dijakom, se je za še popularnejšega izkazal instagram, medtem ko je facebook po njihovih besedah že »mrtev med mladimi«. Da bo ta platforma, namenjena objavljanju fotografij, uporabnikom ponudila poglobljene novice, ni prav verjetno. »Vsak najstnik, s katerim sem govorila, je sledil računu @imjustbait, ki ima impresivnih 1,2 milijona sledilcev. Na njem so smešnice na podlagi resničnih dogodkov v svetu, denimo naravnih katastrof. Kot dober novičarski portal so mi priporočili @imjustnews s 156.000 sledilci, na njem pa so na tabloidni način predstavljene izredne novice – nosečnosti Kardashianovih,« se novinarka ni zmogla navaditi na spremembe.

Še najbližje ji je bil youtube, a jo je kot zvesto poslušalko radia motilo, da se v videih napisi predvajajo brez govorne podlage; namesto nje v ozadju igra glasba. Ugotovila je, da je problem tudi v njej: četudi je uporabljala mladostniške portale, je razmišljala kot 41-letnica.

Poskus pomladitve je tako spodletel, kar pa Cattove ni ustavilo pri opazovanju navad svojih »vrstnikov«. Naključje je hotelo, da se je med njenim obiskom kolidža zgodil teroristični napad na koncertu pevke Ariane Grande v Manchestru. Bližina dogodka in vpletenost glasbene zvezdnice sta pripomogli, da so najstniki začeli mrzlično brkljati po pametnih napravah ter iskati informacije o številu mrtvih in poteku napada. Razočarani so ugotovili, da se izgubljajo v poplavi bolj ali manj lažnih novic. »Nekje sem prebral, da je bilo več kot sto mrtvih; drugje sem videl, da jih je bilo manj. Vse skupaj me je zelo begalo, zato sem se pozanimal na BBC-jevi spletni strani Newsround, kjer sem ugotovil, da je v resnici umrlo 23 ljudi,« je priznal 15-letni Noor Sharif.

Razlika se povečuje

Številni strokovnjaki opozarjajo, da tehnološke spremembe močno vplivajo na način, kako razmišljamo o svetu okoli sebe: spreminjajo se način branja, razmišljanja in pomnjenja. Med britanskimi otroki v starostni skupini med pet in 16 leti se je predlani prvič primerilo, da so več časa viseli na internetu kot gledali televizijo. Triinosemdeset odstotkov najstnikov od 12. do 15 leta ima pametni telefon, le malce manj, 74 odstotkov, jih ima profil na družbenih omrežjih. Še bolj zanimiv je podatek, da polovica njihovih staršev ne ve, da je starostna omejitev za večino družbenih omrežij nastavljena na 13 let.

V tem okolju ni čudno, da so ljudje – ne le mladi – lažnim novicam izpostavljeni bolj kot kdaj prej. »Za odrasle, ki želijo pomagati mladim razumeti novice, je situacija iz dneva v dan težja, saj se razlika, na kakšen način različne generacije uporabljajo medije, le še veča,« je zapisala Cattova. Ko je dijake kolidža Esher vprašala, ali zaradi neresničnih informacij, ki krožijo po spletu, upada njihovo zanimanje za dogajanje po svetu, je prejela nerazumevajoče poglede. »Če vidim laž, si le še bolj želim izvedeti resnico,« ji je odvrnil Sharif.

Potem ko je zapustila Esher, se Cattova verjetno ni več mučila z barvitimi novicami na snapchatu; če se sama ni spremenila, je utopično pričakovati, da bi to storili tudi mladi. Vseeno je bila pomirjena, ko je videla, da učitelji, četudi za tovrstno poučevanje niso najbolje usposobljeni, vse več pozornosti namenjajo medijski pismenosti. »Dve generaciji izobražujeta druga drugo,« je sklenila.

Prijavi sovražni govor