Neusmiljena tekma s pametnimi telefoni zahteva vse več žrtev

Od zdajšnjih tristo kitajskih proizvajalcev bi jih lahko že v roku enega leta odpadla polovica.

Objavljeno
13. maj 2016 16.07
Matjaž Ropret
Matjaž Ropret
Verjetno še niste slišali za podjetje Dakele. Pred nekaj leti je na domačem kitajskem trgu začelo prodajati pametni telefon, ki je bil po mnenju ocenjevalcev najboljša poceni kopija Applovega. Ustanovitelji so bili med lansko predstavitvijo tretjega modela optimistični, mislili so, da vstopajo v ligo velikih.

Xiaomi je pred dvema letoma s telefonom mi3 povzročil evforijo. Lani je pričakoval, da jo bo z naslednikom mi4 še presegel, a je zaostal za napovedmi. Kljub znižanju cen. Dakele je popustil pod pritiski Huaweija in ostalih konkurentov z veliko večjim marketinškim proračunom in zaradi težav z dobavitelji ter zaprl vrata. Xiaomi se bori naprej in ima z mi5 znova v trgovinah atraktiven izdelek za privlačno ceno, kar pa ne bo nujno dovolj.
Konkurenca med proizvajalci pametnih telefonov je ta čas brutalna. Ne samo, da imajo mnogi staroselci (HTC, LG, Microsoft, Sony, ...) težave in razmišljajo, ali bi se sploh še ukvarjali s tem poslom, in da so nekatere znamke iz začetnega obdobja v zadnjih letih izginile (Ericsson, Motorola, Nokia, ...), večina jih ne ustvarja dobička in vedno znova vznikajo novi.

Toda z ustavljanjem rasti prodaje se to utegne končati in po predvidevanju poznavalcev razmer na Kitajskem, bi lahko že do prihodnje pomladi odpadla približno polovica od zdajšnjih več kot 300 proizvajalcev pametnih telefonov. Morda bodo letos še presegli lansko številko 23 tisoč različnih modelov telefonov, prihodnje leto pa bo tovrstne pestrosti na trgu skoraj zagotovo konec. »Industrija mobilnih telefonov se je spremenila hitreje in bolj drastično, kot smo pričakovali. Nismo več imeli idej za nove strategije in metode, kako prodreti,« je na družabnem omrežju weibo zapisal direktor Dakeleja Ding Xiuhong.« Na kratko, kapitalsko močnejši tekmeci so ga izrinili iz posla.

Vedno enaki vzorci

Kar se zgodi skoraj v vsaki novi kategoriji. V prvih nekaj letih, ko je tehnologija še dokaj draga in si je vsi kupci ne morejo privoščiti, si jo pa želijo, nizkocenovni, brezimni ponudniki pograbijo priložnost. Trg preplavijo s sicer opazno manj kakovostnimi, a dovolj cenejšimi napravami, ki so prav zaradi tega atraktivne za cenovno občutljive kupce. Tisti z dovolj denarja, se tako ali tako držijo uveljavljenih znamk. Če se cenejše »kopije« prodajajo dovolj dobro, ti proizvajalci tudi pridobijo dovolj velik obseg, da lahko še dodatno znižajo cene. Tako so lahko nekaj časa uspešni, vendar se ščasoma, včasih hitreje - primer so ploski televizorji -, pri nekaterih proizvodih počasneje tehnologija dovolj poceni, da ceneni izdelki izgubijo svojo cenovno prednost, kaj dosti drugega pa jim potem ne ostane. Kajti tudi če so po kakovosti primerljivi, se kupci vendarle raje odločajo za naprave znamk, ki jih poznajo, jim zaupajo in glede na izkušnje pričakujejo boljšo poprodajno storitev (servis). Pri tablicah je večina proizvajalcev, ki je vzniknila med hitrim vzponom teh naprav, tudi že poniknila. Pri televizorjih so cenejši kitajski proizvajalci nekoč imeli določen del trga, zdaj poskušajo prodreti tisti iz tamkajšnje prve lige (Hisense, TCL, ...), a za zdaj niso najbolj uspešni.

Tudi naš nedavni obisk v kitajskem Shenzhenu je pokazal, da tamkajšnji trg ni dosti drugačen od evropskih. Razen prisotnosti nekaterih domačih velikanov ga obvladujejo glavni globalni igralci, z Applom in Samsungom na čelu. To se vidi tako na ulici, podzemni železnici in v restavracijah, kjer ljudje večinoma držijo v rokah poznane modele pametnih telefonov, kot tudi v trgovinah in tržnicah z dodatno opremo. Xiaomi mi5 in podobni izdelki niso privabljali množic v trgovine.

Kako najti svojo nišo in jo obraniti?

Pri pametnih telefonih so v začetnih letih kitajska podjetja dosegala presenetljivo malo prodajnega uspeha. Poceni izdelki so vedno našli nekaj kupcev, a večje tržne deleže so pridobili samo nekateri, ki so večinoma že imeli finančno zaledje iz drugih kategorij in industrij, kjer še poslujejo. Šele v zadnjem času so se Huaweiju, ZTE-ju, Alcatelu (TCL) in Lenovu pridružili še nekateri zdaj pomembni igralci, kot so Oppo, Xiaomi, Vivo, LeEco (prej LeTV), Yulong (z znamko Coolpad) in Gionee. Precej hrupa je v prvem letu povzročil Oneplus, vendar je že lani njegova zvezda začela rahlo zahajati in letošnji izpostavljeni telefon bo zanje prelomen. V ozadju pa je še množica znamk, ki se pojavljajo v spletnih trgovinah. Elephone, Ulefone, Umi, Oukitel, Cubot, če naštejemo samo nekatere. Vsi iz drugega tabora nimajo nikakršne prisotnosti v trgovinah in pri operaterjih, prav tako ne servisne mreže. Medtem ko tisti iz prvega tabora to, vsaj nekateri, počasi poskušajo vzpostaviti. Kar jim povečuje kompleksnost poslovanja in ga draži, s tem pa morajo tudi svoje izdelke prodajati po višjih, manj atraktivnih cenah.

Vsak od teh proizvajalcev poskuša najti svojo, četudi tako majhno nišo. Znamka Coolpad, del skupine Yulong Technologies, v katero je lastniško pred časom vstopil »kitajski Netflix« LeEco, svoje telefone začenja prodajati tudi v Sloveniji. Kot so priznali regijski šefi, se zavedajo, da tehnološko težko tekmujejo z uveljavljenimi proizvajalci. Zato predvsem stavijo na oblikovanje in telefoni coolpad dejansko, glede na cene, ki se gibljejo med 130 in 230 evri, dajejo prijeten občutek, ko jih potencialni kupec pogleda in prime v roko. Njihova druga prednost je možnost delovanja z dvema karticama sim pri vseh modelih. ZTE, ki je tudi po zaslugi oglaševanja v ligi NBA, dokaj uspešen na ameriških tleh, se je osredotočil na to, da ponuja dobro razmerje med ceno in kakovostjo v srednjem segmentu trga. Xiaomi je delal predvsem na dojemanju znamke med kupci, saj se je predstavljal kot ponudnik, ki razume mlado generacijo. Oppo stavi na drobne tehnološke inovacije. Pri nas neznani Vargo na varnostne rešitve. Toda vprašanje je, ali je to dovolj. In vedno se najde drugo kitajsko podjetje, ki enako strategijo in lastnosti izdelkov skopira in ponudi za še nižjo ceno.