Tiskane izdaje
Las Vegas - V zadnjih desetletjih smo se na sejmu CES vedno spraševali, kaj je mogoče doseči s tehnologijo, je v prvem letošnjem nagovoru povedal uradni analitik dogodka Shawn DuBravac. In dodal, da se je letos debata spremenila. Zdaj se ne sprašujemo več o tehničnih zmožnostih, ampak o smiselni uporabi novih tehnologij.
DuBravac je bil optimističen. Prodaja zabavne elektronike se je po vsem svetu nekoliko povečala kljub recesiji in močnemu dolarju. Letošnji CES je privabil več razstavljavcev in obiskovalcev kot prejšnji. Cena elektronskih sestavin pa je zelo padla ter tudi manjšim podjetjem olajšala vstop na trg zabavne elektronike in mobilnih komunikacij.
Tehnologija je nedvnomno ceni
To spremembo so včeraj potrdili tudi razstavljavci na prvi predstavitvi pred uradnim začetkom sejma CES Unveiled. Očala za virtualno resničnost, drone in kamere za prostorsko zajemanje slike so prikazala številna podjetja, ki si prej niso mogle privoščiti dragega razvoja in nakupa komponent. Skoraj vsaka naprava je bila povezana, pametna ali se je „zavedala okolice": budilke, termometri, postelje, čevlji ali kopalniška prha. Vendar so številne novosti zanikale uvodno DuBravacovo napoved, da bo za prihodnje izdelke in storitve pomembna predvsem smiselnost uporabe novih tehnologij.
Na predstavitvi namreč ni manjkalo izdelkov, ki so sledili duhu preteklih tehnoloških sejmov. Nadomeščali so naprave, ki ne rabijo zamenjave, in reševali probleme, ki jih uporabniki večinoma nimajo. Veliko razstavljavcev je nastopilo s prototipi, saj še čakajo na razvojni denar s kickstarterja ali indiegogo. Zato bo do konca leta verjetno odmrlo kar nekaj včerajšnjih zamisli - tudi tistih, ki so jih organizatorji nagradili z nagrado za inovativnost.
Domače zdrav(l)je(nje)
Kaj smo torej videli? Na voljo je vse več "pametnih" naprav, povezanih z zdravjem, pri čemer v njihovem razvoju prednjačijo francoska podjetja. Večinoma obljubljajo boljše počutje ali želijo skozi igro približati nekatere aktivnosti otrokom. Že na drugi pogled, še pred dejanskim preizkusom se izkaže, da je dejanska uporabnost zelo omejena in da so cene v primerjavi z običajnimi tovrstnimi izdelki bistveno previsoke.
Pametne budilke naj bi nas zbujale manj stresno, s postopnim in prilagodljivim vklapljanjem luči, na začetku nežno glasbo, itd Toda stanejo sto evrov in več, kar je vsaj desetkrat več od kakršne koli klasične budilke. Večina pa tako ali tako za bujenje uporablja brezplačno aplikacijo na svojem telefonu.
Podobno bo z vsaj desetkrat cenejšim in več kot dobro delujočim klasičnim izdelkom tekmoval povezan merilnik telesne temperature. Tehnološko je morda res napreden, s 16 tipali, ki zajamejo 4000 podatkov na sekundo in temperature izmerijo v dveh sekundah, toda tovrstno napravo nas večina zares, v najboljšem (pravzaprav najslabšem) primeru potrebuje le nekajkrat na leto - ko zbolimo. Vmes je podatek o telesni temperature precej irelevanten in lahko služi la očitno glavnemu namenu tovrstnih napprav - od uporabnikov v strežnike podjetja izpuliti čim več podatkov o njih, njihovem življenjskem okolju, navadah in še čem. Povezana prha pa ne pomeni nič drugega kot podatek o tem, koliko vode smo porabili, v aplikaciji na telefonu ali tablici.
Igrifikacija
Pametna postelja zna glede na spalne vzorce prilagajati trdoto (drugačno na vsaki polovici zakonske postelje), in predlagati, kaj naj uporabnik spremeni v svojih navadah, da bo spal bolje. Toda, si res želite podatke o svojem početju v postelji pošiljati v oblak?
Povezana zobna ščetka in otroška žlica naj bi s pomočjo "doseženega" na aplikaciji (na telefonu ali tablici) malček spodbujali k pravilnemu umivanju zob in k temu, da pojedo vso zelenjavo ali kakšno drugo nepriljubljeno hrano. Samo takrat namreč zajčki na zasloni tečejo dovolj hitro, da prehitijo predprogramirane, ali se živalica nasmehne.
Laserski stimulator lasišča, ki obljublja vnovično rast las tudi na že plešastem delu glave, pa je naključni obiskovalec ene od dveh stojnic s tovrstno napravo označil za prodajanje kačjega olja. In verjetno ni bil daleč od resnice.
Kamere za 360-stopinjsko snemanje obetajo
Poleg zdravja je še vedno veliko tudi poskusov s športnimi merilnimi pripomočki. Počasi se pojavljajo tipala, všita v oblačila, ki pa so za zdaj še v dokaj velikih in odstranljivih modulih. Merijo večinoma enake parametre kot pametne zapestnice in še kakšnega zraven, denimo višino skoka. Eno od razstavljajočih podjetij je prikazovalo merilec mišic, s katerim bi lahko v teoriji sestavili sliko celotnega mišičevja, vendar demonstracija ni bila uspešna. Medtem ko so "prvi pametni čevlji", ki se samodejno zavežejo (v bistvu zategnejo) in merijo podatke o hoji, izgledati grozljivo.
Nekoliko bolj obetavna se ta čas zdi kategorija kamer za snemanje 360-stopinjskega pogleda in za navidezno resničnost. To je ena od vročih kategorij in v njej se med drugim poskuša uveljaviti delno slovensko podjetje Sphericam, ki nagovarja predvsem medijske hiše in druge profesionalne uporabnike. Več pa je ponudnikov "potrošniških" 360-stopinjskih kamer, ki stanejo med 500 in 1000 evri. Imajo od tri do osem tipal, ključ pa je seveda v programski opremi, ki sliko s teh tipal združi v eno samo.
Naprave za navidezno resničnost so še vedno ali dokaj enostavne, pri katerih večino dela opravi pametni telefon ali pa v prototipni fazi. Intrigantna je izgledala kombinacija očal in slušalk za ogled filmov, vendar je preizkus hitro pokazal, da je slika majhna in tudi delno zakrita, če očala ne stojijo ravno na pravem mestu ali preveč begamo s pogledom. Ogled filma na spodobnem telefonu je zagotovo boljša izkušnja, 700 evrov je pametneje nameniti za kaj drugega.
Morda uporabna naprava pa bo varnostni ključ usb, na katerem bodo shranjena gesla za spletne storitve in ki bo pognal poseben, zavarovan brskalnik za dokončevanje spletnih nakupov.
