Olimpijske igre kot tehnološka oboroževalna tekma

Športni zgodovinarji in medijski komentatorji radi primerjajo olimpijske igre z bojnim poljem, na katerem se države namesto z vojaki pomerijo s športniki. Na tekmah zato ne manjka nacionalnega zanosa, rivalstva in politike. Hkrati je olimpijada tudi prizorišče velike športne oboroževalne tekme, kjer ima tehnologija zelo pomembno vlogo.

Tehnološka tekma ima veliko različnih bojišč. Povezane podatkovne zbirke, kamere in brezpilotni letalniki (droni) pomagajo slediti obiskovalcem in tekmovalcem ter prepoznati morebitne teroristične grožnje. Virtualna resničnost, prostorske in robotske kamere ter družabna omrežja omogočajo izjemno realistične prikaze športnih dvobojev za več milijard gledalcev, ki bodo spremljali športni spektakel. Proizvajalci športne opreme na vsakih olimpijskih igrah predstavijo nove visokotehnološke pripomočke – od dresov do koles in obutve – s katerimi bodo pridobili stotinke ali centimetre. V ozadju pa sta skriti zahtevna podatkovna analitika in umetna inteligenca, s katerima poskušajo vodje nacionalnih ekip pridobiti strateško prednost pred nasprotniki. Vsi omenjeni tehnološki pripomočki so navzoči tudi na letošnjih olimpijskih igrah v brazilskem Riu de Janeiru.

Natančne meritve

Prve pomembne tehnološke novosti so povezane z merilnimi napravami. Današnjih izjemno izenačenih in vrhunsko pripravljenih atletov ni več mogoče ocenjevati z ročnimi štoparicami in daljnogledi. Prelomno novo obliko merjenja športnih rezultatov – avtomatske sisteme za merjenje časa – so prvič uvedli na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964. V Londonu so pred štirimi leti predstavili aerodinamične elektronske startne pištole ter začeli nameščati tipala za natančnejši fotofiniš v obutev in pametna oblačila.

V Riu prireditelji preizkušajo še natančnejše metode. Na nekaterih stezah so namestili kvantne merilnike časa, ki bodo pri vsakem tekaču upoštevali tudi zakasnitve pri startu zaradi hitrosti zvoka (rezultati bodo lahko izravnani na tisočinko sekunde natančno). Nove bodo tehnologije za zaznavanje prehitrih ali napačnih startov ter prestopov, ki bodo na progi merili pritisk – kje in kdaj se je del telesa dotaknil steze ali kdaj se je tekač odrinil s startnega mesta. Prenovili bodo merilne sisteme za pregledovanje tarč pri strelstvu (akustične merilnike bodo nadgradili v laserske) in lokostrelstvu (zadetek puščice bodo izmerili do 0,2 milimetra natančno), Odbojkarske ekipe pa bodo lahko prvič zahtevale pregled videoposnetkov, če se bodo pritožile na odločitev sodnika. Ponovitev bodo v počasnem posnetku pokazali na velikem zaslonu, kjer ga bo pred očmi obiskovalcev pregledal pomožni sodnik.

Športni pomočniki

Najnovejše športne tehnologije ne bodo namenjene samo sodnikom, ampak tudi športnikom. Plavalcem so na dnu bazena namestili posebne zaslone, ki jim bodo šteli preplavane dolžine in zmanjšali število napak. Verjetno najbolj pomembno vlogo pa bodo imeli povezane zapestnice in številni merilci, ki zajemajo na stotine različnih podatkov pri vsakem posamičnem atletu ali igralcu – od srčnega utripa do vseh ostalih okoljskih informacij in fizioloških meritev.

Športniki že več let uporabljajo nosljivo elektroniko, toda letos si nacionalne ekipe in posamezniki najbolj pomagajo s podatkovno analizo v realnem času. Analitiki pregledujejo zbrane podatke in svetujejo trenerjem, kako pri športnikih odpraviti drobne napake v gibalni tehniki. Te ne odločajo le o kolajnah, ampak so tudi najpogostejši razlog za poškodbe in prehitro obrabo telesa. Avstralska veslaška ekipa si pri treningu pomaga z umetno inteligenco, ki natančno spremlja veslače in opozori trenerja, kdaj mora tekmovalec spremeniti način vadbe. Nekatere brazilske reprezentante so vključili v poseben program prilagojenega spanja, pri katerem so za vsakega udeleženca izračunali optimalen spalni ritem. Podobne eksperimente izvajajo tudi nekatere druge reprezentance, le da poleg spanja ugotavljajo še idealne prehranjevalne programe.

Spanje, prehrana in treningi niso edina področja, na katerih je uporabna analitika. Britanska boksarka Nicola Adams si v Riu pomaga s posebnim računalniškim programom, ki ji za vsako nasprotnico predlaga najustreznejšo taktiko. Nemškemu jadralcu Philippu Buhlu poseben sistem predvideva gibanje morskih tokov v zalivu Guanabara. Podatki bodo vse pomembnejši tudi o rezultatih v kolesarstvu, saj so kolesa že tako izpopolnjena in tekmovalci tako dobro natrenirani, da jim lahko odločilno prednost prinese prav izboljšana strategija na sami tekmi (vse bistvene podatke o progi in zmogljivosti jim bodo predvajali kar na očalih za obogateno resničnost).

Obogateni prenosi

Omenjene tehnologije so večinoma skrite pred pogledi gledalcev. Zanje so najbolj zanimive predvsem nove uporabe medijskih tehnologij, ki so jih v zadnjih letih že preizkusili na velikih športih prireditvah.

Po nekaj previdnih poskusih z virtualno resničnostjo na nedavnih športnih dogodkih so prireditelji olimpijskih iger v Riu tvegali z ambicioznejšimi virtualnimi prenosi. V virtualni resničnosti si je bilo mogoče ogledati otvoritveno slovesnost (obljubili so tudi prenos sklepnega dogodka), vsak dan je na voljo vsaj en prenos tekme ali nastopa.

Še več je posnetkov z brezpilotnimi letalniki, virtualne resničnosti in prostorskega videa. Fotografi agencije Getty Images so na dvajsetih lokacijah namestili najsodobnejše robotske kamere, ki znajo brez operaterja izračunavati idealno kompozicijo in same spremljati določenega tekmovalca – po obrazu, gibih ali številki na dresu. Zanimiva popestritev prenosov so prikazi različnih statistik in podatkov, ki so pomembni določeni športni disciplini. Pri strelcih lahko spremljajo spreminjanje srčnega utripa ped strelom. Vgrajeni moduli za satelitsko navigacijo GPS, ki so vgrajeni v vsak tekmovalni čoln, oddajajo podatke o položaju, smeri in hitrosti veslača. Nove poglede omogočajo tudi posebne kamere, s katerimi snemajo dvigalce uteži, saj pokrijejo čisto vsa gledišča in nazorno prikažejo napore tekmovalcev.

Množična uporaba tehnologij v športu ima tudi negativne učinke. Dopinški škandal v ruski reprezentanci je med drugim pokazal, da pravila niso enaka za vse reprezentance. Od kapitalskega in političnega vpliva je odvisno, kje se končajo »znanstveni treningi« in začnejo zlorabe mehanskih pripomočkov ali »prehranskih dopolnil«. Kritiki opozarjajo, da si lahko nove tehnologije in napredno analitiko privoščijo samo najbolj bogate športne velesile, kar bo povečalo njihovo prednost in ustvarilo neenake pogoje za druge športnike. Manjše reprezentance bodo zato vse bolj prisiljene tvegati z nezakonitimi pripomočki – zakonitih si ne bodo mogle privoščiti –, ker bodo sicer postale nekonkurenčne.

Olimpijski kiborgi?

Zelo zanimiv je tudi napredek na področju ortopedskih pripomočkov, ki jih uporabljajo paraolimpijci.

Britansko letalsko in orožarsko podjetje BAE Systems je razvilo poseben dirkalni voziček z bistveno boljšim izkoristkom energije. Pri podjetju Autodesk so za kolesarko Denise Schindler zmodelirali in trirazsežno natisnili novo protetično nogo, ki bi lahko dosegla in celo presegla zmogljivosti človeške noge. Nekateri modeli tekaških protez pa so že tako izpopolnjeni, da tekači z njimi prehitijo »zdrave« tekmovalce.

To kaže, da je mogoče človeško telo še precej izboljšati, če se odrečemo rešitvam in materialom, ki jih je uporabila narava. Zato bodo na olimpijskih igrah morda že čez nekaj desetletij nastopili prvi kiborgi – športniki, »obogateni« z umetnimi materiali, mišicami in okončinami. Če se ne bodo športni spektakli prej preselili v virtualno resničnost. Varno in popolnoma nadzorovano okolje, v katerem se športnikom in prirediteljem ne bo treba bati teroristov. Ali se braniti pred kritikami, da so olimpijske igre postale skoraj sopomenka za korupcijo in drage nepremišljene naložbe, ki po koncu iger kmalu propadejo.