Tiskane izdaje
Upravno sodišče je v vseh petih tožbah štirih telekomunikacijskih operaterjev proti Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) zaradi internetne nevtralnosti odločilo enako, v prid operaterjev. Po mnenju sodišča je Akos v svojih odločbah, s katerimi je prepovedal ponujanje storitev, pri katerih se prenos podatkov v mobilnem omrežju ne šteje v mesečno zakupljeno kvoto (ničelna tarifa), napačno interpretiral zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Zato mora agencija znova odločiti o tem primerih, odločbe pa so odpravljene, kar teoretično pomeni, da bi operaterji lahko znova ponujali tovrstne storitve.
Obenem pa lahko Akos znova odloči enako - ob drugačni argumentaciji - in v pripravi so nova evropska pravila o internetni nevtralnosti, nad čimer bedi bruseljski nadregulator Berec, in za kar je osnova lani sprejeta uredba o enotnem telekomunikacijskem trgu. Tako glede internetne nevtralnosti in njenih posameznih vidikov ta čas vlada precejšnja negotovost. Nenazadnje bo moral direktorat za informacijsko družbo zaradi omenjene uredbe in pričakovanih novih pravil verjetno spremeniti zakon o elektronskih komunikacijah.
Akos je lani pozimi in pomladi izdal pet odločb, s katerimi je prepovedal različno obravnavo posameznih spletnih storitev, ki je bila sicer na videz v korist uporabnikom teh storitev, a v škodo uporabnikom in ponudnikom drugih storitev. Uporabniki so namreč za te storitve dobili neomejen prenos podatkov, ki se tudi ni štel v mesečno kvoto (denimo treh gigabajtov, kolikor jih vključuje naročniški paket). Po odločbah regulatorja Telekom Slovenije na ta način ni več mogel ponujati pretočne glasbe deezer in videa na zahtevo hbo go, Simobil oblačne shrambe hangar mapa, Amis mobilne televizije mobia tv in Tušmobil storitve tuškabina. Vsi ponudniki so na upravnem sodišču tožili Akos in v vseh primerih je sodba zelo podobna.
Akos bo moral ponovno presojati o kršitvah. Foto: Dejan Javornik
V eni od sodb, ki smo jo uspeli videti (javno še niso objavljene), je zapisano, da po mnenju sodišča ni podlage za razlago tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1 v smislu prepovedi različnega zaračunavanja storitev. Temveč, da se odstavek nanaša le na tehnično omejevanje internetnega prometa, s čimer pa ničelna tarifa ni povezana. Del petega odstavka, ki je eksplicitno govoril o tem, je državni zbor med sprejemanjem zakona črtal.
Akos je med sodno obravnavo nazadnje trdil, da operaterji z ničelno tarifo drugače obravnavajo promet te storitve kot ostali internetni promet, ki ga količinsko omejujejo, in da gre zato za neenako obravnavo glede na vsebino komunikacije, kar je v nasprotju z zakonom. Vendar je sodišče zapisalo, da tako implicitno pripisovanje drugačnega pomena zakonskim določbam ni pravno relevantno za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb.
Akos je po naših informacijah že začel nov postopek, v katerem bo moral znova ugotoviti kršitve, operaterji se bodo morali o njih izjasniti. Vendar je poleg zakonodajnih nejasnosti nerodnost vsega skupaj v tem, da storitve v taki obliki ne obstajajo več, ker so jih operaterji zaradi odločb agencije umaknili. Zdaj bi jih glede na (vsaj začasno) zmago na sodišču lahko znova uvedli, vendar po naših informacijah tega večinoma ne nameravajo storiti, dokler ne bo popolnoma jasno, kakšna so pravila.
