Tiskane izdaje
Sonyjevo enopalčno svetlobno tipalo je v zadnjih letih postalo standardna oprema žepnih ali popotnih fotoaparatov višjega cenovnega razreda. Z njim so najprej opremili zmogljive žepnike (sonyjevo serijo rx 100, canon g7x ...) in jih nato vgradili v velike popotne superzume (sony rx 10, panasonic fz 1000, canon g3x ...). Enako velikost tipala so uporabili tudi v Nikonovih brezzrcalnikih nikon 1, saj so bili uporabniki večinoma zadovoljni z razločljivostjo (20 megapik) in kompromisom med velikostjo (oziroma majhnostjo) ter tehnično kakovostjo zajetih datotek. Manjkal je le pravi žepni superzum, kakršnega je Panasonic na začetku letošnjega leta pokazal na sejmu CES.
Mali univerzalec
Z modelom tz 100 so poskušali ohraniti velikost in obliko preteklih uspešnih žepnih superzumov iz sedije tz, a hkrati vgraditi večje tipalo in podaljšati objektiv. Ta ponuja zelo uporaben razpon goriščnice od 25 do 250 mm (ustrezno formatu leica), saj je mogoče z njim udobno zajeti večino popotnih motivov - od notranjosti do oddaljenih prizorov. Fotografsko tipalo omogoča še nekaj rezerve pri izrezih, zato bodo posnetki pri najdaljši goriščnici v praksi boljši od tistih, ki bi jih zajeli z manjšim tipalom in daljšim objektivom.
Kakovost posnetkov je zelo spodobna, predvsem pri širokem kotu. Enopalčno tipalo ponuja dovolj dinamike v dobrih svetlobnih razmerah in razmeroma malo šuma do iso 3200 (pri višjih nastavitvah iso je bolje vključiti in obdelati datoteke v zapisu raw). Objektiv ni pokazal večjih slabosti in optičnih napak, saj jih v zapisu jpeg odpravijo algoritmi. Edini večji kompromis je svetlobna moč, ki je samo pri 25 mm razmeroma solidna (f2,8), saj se že ob najmanjšem zumanju hitro dvigne in ostane na zgornji meji f5,9. To pomeni, da ni mogoče računati na močnejši učinek globinske neostrine, zelo hitro se povečujejo tudi vrednosti iso - kljub zmogljivemu umirjevalniku posnetka, ki je nepogrešljiv pri tako majhnem fotoaparatu.
Dobra uravnoteženost
Po tehničnih zmogljivostih in kakovosti se tz 100 ne more čisto primerjati večjima superzumom fz 1000 ali panasonicovim zmogljivim žepnikom lx 100, ki ima še veliko večje tipalo 4/3. A so njegovi inženirji kljub temu našli zelo dobro razmerje med priročnostjo in tehničnimi zmogljivostmi. Fotoaparat je odziven, samodejno ostrenje zanesljivo, zajem videa 4k je med najboljšimi v kategoriji. Elektronsko iskalo je manjše in slabše kot pri neposrednih tekmecih, ampak precej olajša fotografiranje in snemanje na soncu. Aplikacija za brezžično upravljanje fotoaparata (wifi) ponuja veliko možnosti za fotografiranje in prenašanje datotek. Manjka le povezava nfc in premičen zadnji zaslon, prvi nakup pa bo skoraj gotovo dodatna baterija, saj se pri zajemu videa hitro izčrpa.
Panasonic tz 100 stane približno 700 evrov. Je nekoliko dražji od Panasonicovih fz 1000, lx 100, Sonyjevih starejših modelov rx 100 ter večine Canonovih izdelkov v podobni tržni kategoriji. Hkrati je mogoče za podobno vsoto kupiti tudi že sistemski brezzrcalni fotoaparat s podobnim superzumom, ki omogoča veliko več. Kljub številnim možnostim izbire pa ima mali panasonic zelo malo neposrednih tekmecev, saj trenutno edini ponuja napredne fotografske zmogljivosti, odličen zajem videa, veliko tipalo in desetkratni objektiv v resnično žepnem ohišju.
