Prek mobilne naprave do zdravniškega nasveta

Aplikacija Moja diagnoza omogoča samodiagnozo na podlagi 48 najpogostejših simptomov.

čet, 29.03.2018, 15:00
V sobotnem Delu preberite obširnejši pogovor z razvijalci aplikacije Moja diagnoza.

Kaj lahko stori bolnik, ki zaradi preobremenjenega zdravstvenega sistema ne more takoj dobiti svoje diagnoze? Obstaja velika verjetnost, da se bo pozanimal pri vsemogočnem doktorju Googlu, s čimer se bo znašel v poplavi informacij različno verodostojnih virov, ki ga lahko med drugim popolnoma odvrnejo od (nujno potrebnega) zdravljenja. V izogib takšnim situacijam je podjetje Mea diagnosis v sodelovanju z založbo Adria Media Ljubljana in ponudnikom komunikacijskih storitev A1 razvilo aplikacijo Moja Diagnoza – od strokovnjakov podprt digitalni medicinski priročnik.

Kot poudarjajo razvijalci in mora biti jasno vsakemu uporabniku, je aplikacija namenjena zgolj informiranju in ne nadomešča obiska pri zdravniku, prav tako ni primerna za življenjsko ogrožajoča stanja. Vsebina je v celoti prevzeta po enciklopediji Družinski medicinski priročnik, ki ga je v slovenskem jeziku izdala Mladinska knjiga. Ob prevodu je dobila priznanje Slovenskega zdravniškega društva. V njej je zbranih več kot 750 zdravstvenih težav in njihovih vzrokov, podprtih s fotografijami in grafikami, ki omogočajo, da uporabniki sami izdelajo diagnozo na podlagi 48 najpogostejših simptomov.

Zakaj toliko podatkov

Ob registraciji Moja diagnoza od uporabnika zahteva podatke o spolu, starosti, višini in teži, kar je na novinarski konferenci ob predstavitvi aplikacije sprožilo pomisleke, ali je v skladu z novo uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR). »Posvetovali smo se z informacijskim pooblaščencem in vse uskladili v skladu z uredbo. Prav tako nam podatki služijo, da lahko bolje odgovorimo posamezniku,« je odvrnil Tomaž Drozg, direktor Mea Diagnosis.

Prek samodiagonze do nasveta

Ko se prek mobilne aplikacije, podprte z operacijskima sistemoma iOS in Android, ali spletne strani prijavimo v Mojo diagnozo, imamo tri možnosti: samodiagnozo, medicinski priročnik in e-posvet z zdravnikom. Logično je, da na začetku izberemo prvo, ki nas najprej vpraša, kdo potrebuje diagnozo – mi ali nekdo drug.

Na razpolago imamo različne simptome: recimo, da smo zadnje čase močno shujšali, zato izberemo »izguba telesne teže«. Prvo podvprašanje se glasi, ali je izguba teže vztrajna. Če je, moramo nadalje sporočiti, kakšen je naš tek. Čeprav je normalen, morda celo povečan, pa imamo zamegljen vid, kar nas sistem sprašuje v naslednji točki. Naš možni vzrok: sladkorna bolezen. Moja diagnoza kot medicinsko pomoč predlaga obisk zdravnika v naslednjih 24 urah.

To je srednja možnost. Kor pravi Dorjan Marušič, kardiolog in nekdanji minister za zdravje, lahko aplikacija odgovori na povsem preprost način brez dodatne pomoči – če pogosto uriniramo in kot razlog navedemo večjo zaužito količino alkohola, se praktični nasvet glasi »pijte manj takšnih pijač –, lahko nas napoti k družinskemu zdravniku, v skrajnem primeru pa sporoči, da je potrebna urgentna medicinska pomoč oziroma klic na 112.

Odgovor v treh dneh

Klik na možni vzrok nas popelje na medicinski priročnik, ki je napisan v poljudnoznanstvenem jeziku in med drugim razlaga, kako zdraviti bolezen. Če še vedno nismo zadovoljni z odgovorom, se lahko odločimo za e-nasvet, ki ga izvaja Zdravstveni zavod Zdravje pod vodstvom Marka Bitenca.

»Uporabniki bodo poslali kratka vprašanja, zraven katerih bodo lahko pripeli tudi izvide. Posvet se ne bo mogel razviti v dialog. Lahko se zgodi, da bodo dobili odgovor: Priporočamo posvet s specialistom. Če bo bolnik navedel, da želi nasvet določenega specialista, bo dobil njega, sicer bomo sami proučili, kdo je najbolj primeren za posvet. Najkasneje v treh delovnih dneh bodo dobili odgovor,« je dejal Bitenc. Sama aplikacija je sicer smešno poceni – dva evra na mesec ali deset na leto –, nasvet pa je precej dražji – 30 evrov. Razvijalci so kljub temu poudarili, da za posvet s specialistom nekdo plača v vsakem primeru, ali pacient ali zavarovalnica, da ne omenjajo izgube časa, ki ga porabimo, da pridemo do zdravnika.

Sto tisoč uporabnikov v dveh letih

Mojo diagnozo je eno leto razvijalo približno 25 ljudi, vložili so pol milijona lastnih sredstev, za katera računajo, da se jim bodo kmalu povrnila. V tržni raziskavi so ugotovili, da je cena daleč pod »pragom bolečine«, ki so ga uporabniki pripravljeni odšteti za neki nasvet. Iz iste raziskave izhaja tudi, da je enajst odstotkov prebivalstva pripravljeno kupiti aplikacijo. Za cilj so si postavili številko sto tisoč – oziroma pet odstotkov Slovencev – v dveh letih. Aplikacija bo po njihovih napovedih že letos jeseni zaživela v hrvaškem in srbskem jeziku.

»Vsak dan nastane približno dvesto novih aplikacij, ki nam pomagajo skrbeti za zdravje – od tistih za fitnes do prehranskih nasvetov; veliko jih opozarja, kdaj moramo vzeti zdravilo. V Sloveniji smo močno pogrešali aplikacijo, ki ima že v osnovi zbirko strokovnega znanja,« je izpostavil Jure Bohinc, direktor produktov pri A1.

Prijavi sovražni govor