Tiskane izdaje
Ali pa, da bi lahko shranili svoje misli v računalniški oblak in si jih ob pravem času priklicali nazaj? Skratka, da bi bili naši možgani tako rekoč priključeni na internet?
Verjetno težko, toda znameniti futurolog, izumitelj, računalniški inženir in avtor več knjižnih poljudnoznanstvenih uspešnic Ray Kurzweil si takšno prihodnost ne le predstavlja, ampak jo celo napoveduje, in to že v petnajstih letih. Leta 2030 bomo namreč po njegovih napovedih že lahko izbirali, ali se z možgani priključiti na internet ali ne.
Bližnjo prihodnost, ko bi naše razmišljanje utegnilo biti hibrid biološkega in nebiološkega procesa, je 67-letni Kurzweil, ki od leta 2012 pri Googlu vodi razvoj programov za prepoznavanje jezika, napovedal na nedavni konferenci o eksponentnih financah. »Postopoma se bomo vse bolj stapljali s tehnologijo. Preseganje mej je v človeški naravi,« je poudaril.
Prepričan je, da bomo že čez poldrugo desetletje lahko z miniaturnimi »nanoboti« iz DNK svoj um povezovali z računalniškim oblakom. In zgolj z mislijo lahko sporočilo posredovali naprej in ga tudi sprejeli neposredno v možgane. Enako kot zdaj podatke hranimo v računalniku, bi lahko v računalniškem oblaku shranjevali tudi svoje misli in spomine. Človeško telo teh drobcenih robotov nano velikosti, ki bi ga povezovali z računalniškim oblakom, ne bi odklanjalo, saj jih imunski sistem zaradi njihove sestave iz bioloških molekul ne bi imel za sovražno snov.
To pa ni edina Kurzweilova drzna napoved o prihodnosti človeštva. Ta futurolog, ki je odraščal v družini židovskih umetnikov, ki so med svetovnima vojnama iz Avstrije emigrirali v ZDA, in se je že pri petih letih odločil, da bo izumitelj, je napovedal vrsto na videz neverjetnih dogodkov. In kar 85 odstotkov se jih je uresničilo, med njimi napoved iz leta 1996, da bo računalnik premagal človeka v šahovskem dvoboju.
