Prvi oblak na FRI so vzpostavili že leta 2008

Center za računalništvo v oblaku, ki deluje v okviru laboratorija za integracijo informacijskih sistemov fakultete za računalništvo in informatiko, je prvi oblak vzpostavil že leta 2008. Takrat je bilo računalništvo v oblaku eksotično področje, pri katerem so celo ugledni strokovnjaki zavijali z očmi.

»Računalništvo v oblaku počasi postaja ena osnovnih tehnologij, kljub temu pa ostaja izjemno zanimivo, saj ponuja vrsto nerešenih raziskovalnih izzivov,« ugotavlja prof. dr. računalništvu v oblaku, predstojnik laboratorija, ki dodaja: »Na fakulteti za računalništvo in informatiko se tega zavedamo. Na magistrskem programu lahko v ta namen študentje izberejo predmet računalniške storitve v oblaku, pri katerem se seznanijo z zasebnimi, javnimi in hibridnimi oblaki, se naučijo razvoja aplikacij za oblak, spoznajo arhitekture oblakov, načine delovanja in pridobijo drugo koristno znanje. Pričakujemo, da bo to znanje v prihodnjih letih ključnega pomena, saj si razvoja sodobnih aplikacij in storitev brez oblaka ne moremo več predstavljati.«

Poleg klasičnega poučevanja posebno skrb posvečajo tudi najboljšim študentom in skupinam. V ta namen bodo v novi stavbi fakultete na Brdu vzpostavili t. i. Garažo FRI, znotraj katere bodo najboljše študentske skupine lahko razvijale inovativne rešitve in storitve.

Raziskave za nadaljnji razvoj

Poleg poučevanja se na FRI posvečajo še raziskovalnemu delu. Eno pomembnih področij je integracija podatkov in aplikacij v oblaku, ki je po zadnjih raziskavah za podjetja največja ovira za migracijo v oblak. Letos so razvili več rešitev, med drugim metodo za avtomatsko integracijo shem. Veliko poudarka študentje raziskovalci namenjajo postopkom migracije obstoječih aplikacij v oblak. Na teh področjih so zadnje leto registrirali dva patenta, obenem pa objavili več znanstvenih člankov.

Fakulteta je vpletena tudi v priprave specifikacij nove generacije platforme Java EE, katere pomembni segment bo vključitev konceptov platforme v obliki storitev in postopkov migracije obstoječih aplikacij v oblak. »Zadnje srečanje o tem smo imeli pred kratkim v San Franciscu v okviru konference JavaOne, kjer smo sprejeli nekaj pomembnih odločitev o tem, kako bo deloval nivo platforme kot storitve v naslednji različici Java EE,« je dodal Jurič, nosilec prestižnega naziva Java Champion.

Tretje področje, s katerim se ukvarjajo na ljubljanski FRI, pa je povezava interneta stvari (IoT – Internet of Things) z računalniškimi oblaki. Internet stvari vse bolj postaja realnost. Sodeč po dogajanju v ZDA, sta trenutno hit pametni termostat podjetja Nest in pametna ključavnica. Gartner pričakuje, da bo do leta 2020 v internet povezanih že več kot 20 milijard naprav.

Na fakulteti za računalništvo in informatiko vzpostavljajo računalniški oblak interneta stvari, ki velja za prvenec v Sloveniji. Eno zelo zanimivih področij je uporaba senzorjev IoT za avtentikacijo uporabnikov. Uporabniki senzorje pritrdijo na obleko ali pa preprosto uporabijo senzorje v mobilnih napravah ali pametnih urah.

Algoritem je sposoben na podlagi gibanja enolično določiti identiteto. »Prvi rezultati meritev kažejo, da je naš algoritem trenutno najboljši na svetu,« brez dlake na jeziku prizna Jurič. Posebno pozornost pri uporabi računalniškega oblaka in tehnologij interneta stvari na fakulteti namenjajo področjema energetike in mobilnega plačevanja, v okviru katerega so že pridobili evropski projekt Obzorja 2020.

Povezava z gospodarstvom

Pomemben segment dejavnosti fakultete je njeno sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja vanj. »S kombinacijo raziskovalnih dosežkov z visoko uporabno vrednostjo in praktičnih znanj številna podjetja v nas prepoznajo strateškega partnerja, s katerim sodelujejo pri vpeljavi novih tehnologij in razvoju novih storitev,« razlaga Jurič.

»S sodelovanjem z gospodarstvom naš laboratorij ustvari več kot polovico prihodkov na letni ravni. Sodelovali smo pri postavitvi pilotne arhitekture Telekomovega oblaka, vzpostavili arhitekturo oblaka podjetja Akrapovič, pri migraciji v oblak in zasnovi arhitekture rešitev za oblak pa smo pomagali tudi številnim drugim podjetjem. Svoje znanje in izkušnje pa smo dali na voljo tudi javni upravi za potrebe vzpostavitve državnega računalniškega oblaka.«