Prvič več zaslužka z naročninami na glasbo kot s prodajo mp3-jev

Ameriška glasbena industrija je po nekaj sušnih letih znova zrasla, so izračunali predstavniki Združenja ameriške diskografske industrije (RIAA). Rast sicer ni bila velika – manj kot odstotna – a jo je prvič prispevala pretočna glasba, ki je po prihodkih prvič prehitela prenose glasbenih datotek.

Pri združenju so zapisali, da so v preteklem letu prodali za približno sedem milijard dolarjev glasbe, od tega so 2,4 milijarde prispevale pretočne storitve. Pretočna glasba je lani edina povečala prihodke, saj je število prodanih digitalnih datotek upadlo, prav tako prodaja fizičnih nosilcev. Z naročninami na pretočno glasbo so založniki lani prvič presegli milijardo dolarskih prihodkov, povečalo se je tudi število naročnikov na tovrstne storitve.

Predsednik uprave RIAA Cary Sherman je za letos napovedal veliko rast naročnikov in v poročilu optimistično zapisal, da je glasbena industrija morda končno našla trajnostni model za prodajo digitalne glasbe. Njegove napovedi o pridobivanju digitalnih uporabnikov so potrdili ponudniki največjih pretočnih storitev – Spotify in Youtube – toda analitiki so še zadržani. Velik del »pretočnih« prihodkov namreč obdržijo lastniki prodajne platforme. Avtorjem in založnikom zato ostane le majhen kos prodajne pogače.

Malo denarja za založnike

Na to težavo je opozoril tudi Sherman. »Uporaba digitalne glasbe se je izjemno povečala. V preteklem letu so uporabniki spleta poslušali na stotine milijard glasbenih posnetkov na brezplačnih platformah, kot je youtube. Vendar takšne storitve za založnike ustvarijo precej manj prihodkov kot drugi načini prodaje glasbe,« je zapisal vodilni predstavnik RIAA. Youtube in podobni brezplačni ponudniki glasbe nočejo »pravičneje« deliti ustvarjenih prihodkov z lastniki pravic, se je pritožil Sherman. Zato so višje prihodke ustvarili celo s prodajo vinilnih glasbenih plošč. Spotify je sicer nedavno oznanil, da je število naročnikov povečal na 30 milijonov, medtem ko poslovni rezultati pri Deezerju kažejo rahlo upadanje naročniške baze s 6,9 na 6,3 milijona.

Google (lastnik Youtuba) je bil v preteklosti pogosta tarča založnikov – enako kot drugi lastniki velikih prodajnih platform (Amazon, Apple …). Kritiki so prepričani, da ta podjetja izkoriščajo avtorska dela za prodajo oglasnega prostora, skoraj ničesar pa ne vrnejo v avtorski ekosistem. Predstavniki Youtuba so za ameriški spletni medij The Verge povedali, da so očitki založnikov krivični, saj so jim ustvarili ogromno brezplačne reklame in jim izplačali za več kot tri milijarde dolarjev avtorskih nadomestil (približno toliko so plačali tudi pri Spotifyju). Toda založniki kljub temu vztrajajo, da sedanja delitev prihodkov ni vzdržna za glasbeno panogo.

Predstavniki velikih glasbenih založb in ponudniki pretočne glasbe so prepričani, da se bo struktura prihodkov izboljšala šele takrat, ko bo naročniški model prevladal nad oglasnim, kakršnega ponuja Google. Vendar je takšna rešitev verjetno realna samo na dovolj velikih in zrelih glasbenih trgih, kjer je dovolj uporabnikov pripravljenih plačati za glasbo, ki je bila nekoč »zastonj«. Kar za velik del Evrope in Slovenijo še ne velja.