Tiskane izdaje
Karizmatični šef korporacije Oracle Larry Elison je že takoj ob odprtju konference Oracle OpenWord 2014 spregovoril o računalniških oblakih in njihovi vlogi v sodobnem poslovnem svetu. Podjetja pač potrebujejo rešitve za kar najbolj prilagodljivo poslovanje, prav to pa jim omogočajo infrastruktura, platforme in poslovne aplikacije, ki so na voljo kot storitev. Oracle, relativni novinec v oblačnem svetu, po novem ponuja vse našteto (in še več). Zdi se, da se je korporacija prav dobro znašla in imela pri tem tudi veliko sreče. V svetu visoke tehnologije se namreč neredko primeri, da imajo podjetja, ki med prvimi razvijejo ali sprejmejo nekatere tehnološke novosti, obilo težav tako z razvojem rešitev kot z razvojem trga, medtem pa se sledilci že precej naučijo in preskočijo kakšen neposrečen korak.
Nič ne de, Oracle ima po novem resno zastavljeno strategijo s področja računalništva v oblaku in željo, da postane največji ponudnik programske opreme kot storitve (iz oblaka). Zadnje leto je namreč opravil veliko delo in na oblačno platformo preselil več sto poslovnih rešitev. Tako svojih kot tistih, ki so jih »nabrali« s številnimi premišljenimi nakupi (podjetij in tehnologij). Skupna številka se je v zadnjih 12 mesecih ustavila pri kar 2181 aplikacijah, ki so na voljo kot storitve iz oblaka. A ne zgolj število aplikacij, pomembna je predvsem njihova širina, saj so mnoge del tako imenovanih oblačnih paketov, ki zadevajo posamezna področja poslovanja. Med njimi prednjačijo rešitve za kadrovsko službo, finance, projektno vodenje, optimizacijo poslovanja, upravljanje dobavne verige in seveda osrednji poslovno-informacijski sistemi (ERP). K tem lahko prištejemo še cel kup rešitev za specifične industrije (gospodarske vertikale), ki so jih v Oraclu razvili sami ali pa s pomočjo partnerjev in sistemskih integratorjev.
Preprostost selitve v oblak
A še bolj kot nabor aplikacij se zdi pomembna platforma – Oracle v oblaku (The Oracle Cloud 2014) podjetjem omogoča, da lahko razmeroma hitro, v nekaj minutah in z nekaj kliki/opravili, v računalniški oblak preselijo vso Oraclovo podatkovno bazo. Enostavnost selitve seveda velja tudi za skoraj vse Oraclove (javanske) aplikacije in številne druge. Pri tem je treba poudariti, da iz tradicionalnega strežniškega okolja v oblak preseljene aplikacije (in baze podatkov) lahko mimogrede pridobijo nove funkcionalnosti, na primer večjo varnost, večnajemništvo ipd. Ključna dodana vrednost Oraclovega pristopa pa se skriva v dejstvu, da lahko podjetja uporabljajo iste aplikacije (in podatke) tako lokalno kot v oblaku in celo hkrati.
Vse našteto je Oraclu uspelo predvsem po zaslugi izjemnega hišnega znanja, saj omenjena korporacija še vedno razvija lastne procesorje, sisteme za hrambo podatkov, podatkovne baze in aplikacije, zato sta tudi njihovo sožitje in optimizacija pričakovana.
Živimo v vse bolj povezanem svetu, ker nove izdelke in storitve pravzaprav ustvarjajo kar podatki, ki so nam na voljo. Ti se v podjetja zlivajo skozi kopico različnih kanalov – poslovnih sistemov, družbenih omrežij, mobilnih naprav, senzorjev ... Upravljanje ogromnih količin podatkov pa je vse prej kot enostavno, kaj šele iskanje dodane vrednosti v njih. Za doseganje te je namreč treba podatke ločiti od kupa z njimi povezanih težav (integracije, upravljanje, zakonske omejitve), ki so pogosto vzrok, da podjetja ne dosegajo pričakovanih konkurenčnih prednosti.
Pričakovati je, da bo besedna zveza podatki kot storitev v prihodnjih mesecih in letih postala ena najpogostejših marketinških krilatic. Če ponudnikom uspe podjetjem prodati strojno in programsko opremo kot storitev, zakaj jim ne bi še podatkov? Oracle je s svojim Data as a Service for Business pripravil svojevrsten licenčni model, ki najrazličnejše aplikacije prek oblaka zalaga s podatki. Storitev bi lahko še najbolje primerjali z informacijami/podatki na javni borzi. Oraclova tržnica bo tako preplavljena s podatki več milijard profilov uporabnikov, te pa bodo podjetja lahko uporabila ne le za bolj učinkovito oglaševanje, temveč tudi za optimizacijo svojih sistemov, rešitev in storitev ter seveda interakcije s strankami.
Varnost je velika
Podjetja vseh velikosti v želji po čim hitrejši in čim učinkovitejši implementaciji sodobnih rešitev pozabijo na varnost ali pa ta vidik zanemarijo, čeprav je v računalniških oblakih še kako pomemben. Oracle si zato močno prizadeva ne le zagotoviti absolutno varno delovanje aplikacij, temveč tudi dati uporabnikom svojih rešitev na razpolago številna varnostna orodja ter jih izobraževati o pomembnosti informacijske varnosti.
Oblak je cenejši
Računalništvo v oblaku podjetjem ne prinaša le večje prilagodljivosti in izbire. Vzroki za selitev v oblake se skrivajo tudi v finančnem delu enačbe, saj imajo podjetja vse bolj omejene proračune za IT. Storitve iz oblaka, pa naj bodo to strežniki, platforme in/ali aplikacije, se lahko pohvalijo z znatno manjšimi operativnimi in kapitalskimi izdatki kot rešitve, za katere na lokaciji podjetja skrbi lastno IT-osebje. Skrb za varno delovanje in vzdrževanje ter nadgrajevanje rešitev je namreč v oblaku stvar ponudnika, ta poslovni model pa ima dolgoročno bistveno manjšo potrebo po lastnih informatikih – čeprav bodo ti kratkoročno celo bolj obremenjeni, saj bo njihova naloga pripraviti kar najbolj učinkovito integracijo oblaka in poslovanja podjetja.
