Slušalke in zvočniki bluetooth: Uporabni, ampak zvočno povprečni

Izbira teh naprav je orjaška, ima pa večina cenovno dostopnih nekatere pomanjkljivosti.

Objavljeno
30. januar 2015 15.58
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Na velikih sejmih zabavne elektronike zavzemajo opazen del razstavnih površin in so daleč najbolj zastopani izdelki na večernih dogodkih, kjer se v enem prostoru predstavljajo pretežno manj uveljavljeni proizvajalci s svojimi novimi domislicami. Govorimo o slušalkah in zvočnikih bluetooth, ki smo jih zdaj tudi preizkusili.

Prednost slušalk in zvočnikov s povezavo bluetooth je vsekakor priročnost. Še posebej pri zvočnikih odpadeta kar dva kabla, za priključitev na vir zvoka in za napajanje, zato jih je mogoče postaviti kamorkoli, kabli ne motijo reda na mizi, polici ali omari in (glasno) glasbo lahko poslušamo povsod. Tovrstni zvočniki običajno ponujajo od pet do deset ur predvajanja glasbe, s kakšno zunanjo baterijo pa lahko zabavo še podaljšamo.

Tudi pri slušalkah bluetooth je glavna prednost odsotnost kabla, ki uporabnika tako ne moti pri tipkanju, nima ga na dosegu prstov, če na telefonu gleda video, ne ovira ga pri teku ali drugi telesni dejavnosti in še pri kakšnem opravilu je fino, če med telefonom ali drugim virom zvoka in slušalkami ni kabla. Avtonomija je pri slušalkah ponavadi nekoliko krajša, vseeno pa večina ponuja kar nekaj ur, tako da se nam ni zgodilo, da bi bile popolnoma prazne, ko smo želeli poslušati nov enourni podcast. Poleg tega večina poslušalca na prazno baterijo dovolj zgodaj opozori.

Tako slušalk kot zvočnikov s povezavo bluetooth je na trgu res ogromno. V zadnjem letu ali dveh, odkar je ta tehnologija brezžičnega povezovanja postala zanesljiva in energijsko dokaj nepotratna, kakovost tako prenesenega zvoka pa skoraj primerljiva s prenosom po žicah, je marsikateri proizvajalec dodatkov za telefone in računalnike še v teh dveh kategorijah zaslutil svojo priložnost. Zraven pa so tudi vsi tradicionalni ponudniki.

Več vrst slušalk

Sami smo preizkusili kopico različnih modelov iz dveh osnovnih kategorij. Prve so večje čezušesne slušalke, ki so primerne predvsem za poslušanje glasbe doma, za delo z računalnikom in podobne namene. Med temi smo preizkusili LG-jeve hbs600, Sonyjeve mdr-zx550bn in dr-btn200 ter Philipsove shb7150. Druge pa so slušalke za v uho, ki so zasnovane tako, da uporabniku počivajo za vratom, kot so LG hbs-730, plantronics backbeat go2 in samsung gear circle. Večina teh modelov stane manj kot sto evrov, kar je pri slušalkah bluetooth še vedno vstopni razred. Za res dober zvok je treba odšteti vsaj 150 evrov. Naše preizkušanje je to potrdilo, saj so vse omenjene slušalke imele slabosti. Nekatere niso premogle skoraj nič basov, druge so bile slabe pri visokih tonih, večinoma pa zvok ni imel prave globine in ni bil najbolj čist, če smo poslušali bolj kakovostno glasbo.

Za nekatere zvrsti glasbe in predvsem za ogled filmov in nadaljevank pa so povsem primerne vsake slušalke bluetooth. Kakovost zvoka je bila sicer bolj problematična pri »rekreativnih« modelih, čezušesne so bile pričakovano boljše in z njimi bi se dalo poslušati marsikaj, čeprav bi se avdiofili seveda zmrdovali, toda zanje tovrstno prenašanje zvoka, naj bo končna reprodukcija še tako dobra, niti ni primerno. Rekreativni modeli imajo tudi vsak svojo ergonomsko hibo, saj ali padajo iz ušes, ali je obroč okrog vratu nestabilen ali pa niso najbolj priročne za prenašanje naokrog.

Večja težava pri cenejših čezušesnih slušalkah je neudobnost. Vse po vrsti so namreč premajhne, da bi uho popolnoma pokrile, temveč pritiskajo nanj, in če poslušalec nosi očala, je še toliko slabše. En model nas je stiskal tudi z neprožnim lokom čez glavo. Svetujemo, da imate pred nakupom slušalke v trgovini vsaj nekaj minut na ušesih. Tako boste morda ugotovili, ali vam ergonomsko ustrezajo, pa tudi, kakšen zvok oddajajo.

Pri zvočnikih je kakovost zvoka manj problematična in že taki za približno 50 evrov so kar spodobni. Nekateri, kot je denimo LG-jev np1540w, ki smo ga preizkusili, omogočajo tudi, da dva zvočnika priključimo skupaj in predvajata glasbo v stereo načinu. Vendar nam tega ni uspelo preizkusiti. Dražji zvočniki poleg izpopolnjene zvočne slike večinoma ponujajo močnejše base, daljše trajanje baterije in vodoodpornost.

Stiskanje zvoka

Pri prenosu zvoka z bluetoothom se je treba zavedati, da v nobenem primeru tega ne moremo početi brez stiskanja podatkov. Novejše različice (od 3.0 naprej) so v povezavi s kodekom za stiskanje zvoka aptx in standardom za pošiljanje stereo signalov po bluetoothu a2dp bistveno izboljšale zvočno sliko tako povezanih brezžičnih slušalk in zvočnikov. Še vedno pa vse skupaj običajno pomeni dvojno stiskanje.

Vir so danes stisnjene datoteke mp3 ali aac (tudi pri predvajanju vsebin s spleta velja enako), še dodatno pa se ta glasba stisne pri brezžičnem prenosu. Nekatere informacije v zapisu se tako izgubijo in zvok ni več čisto tak, kot bi moral biti. Vseeno pa je približek kar dober in nepozoren poslušalec ne bo zaznal, da nekaterih frekvenc v zapisu ni.

Z novimi generacijami naprav je tudi povezovanje zvočnikov in slušalk s telefoni, računalniki in drugimi viri zvoka postalo bolj preprosto. Še posebej pri modelih, ki imajo vgrajeno brezstično tehnologijo nfc. Pri teh slušalke samo približamo ustreznemu pametnemu telefonu, in napravi se povežeta. Če v slušalkah ali telefonu, denimo iphonu, ni nfc-ja, je treba prve postaviti v način za »parjenje«. Žal je postopek za to pri vsakem modelu drugačen (dlje časa je treba držati eno ali več tipk), tako da brez branja navodil večinoma ne bo šlo. Le redki modeli se privzeto postavijo v ta način, če v bližini ne odkrijejo naprave, ki so jo že spoznali. Če jo, se skoraj vedno povežejo takoj.

Slušalke in zvočniki bluetooth so za določene namene vsekakor zanimive in priporočljive naprave. Za pravi užitek v zvoku pa so še vedno nujni kabli.