Tiskane izdaje
Vrhunski pametni telefon mora danes imeti lično in iz kakovostnih materialov izdelano ohišje, lep zaslon z visoko razločljivostjo, dober fotoaparat, hiter procesor, zanesljiv čitalec prstnih odtisov in še kakšno edinstveno lastnost. Sonyjev je z novima adutoma xperio z5 in malo xperio z5 compact na papirju obkljukal vse. Občutki med uporabo pa niso tako izvrstni.
Sonyjeve dražje modele že od začetka družine z naprej pesti enaka težava. Po tehničnih lastnostih izgledajo primerljivi z vsemi ostalimi najboljšimi, morda celo naprednejši. V praksi pa se vedno izkaže, da določene zadeve niso tako kakovostne, dodelane in napredne, kot obljubljajo reklamni materiali. Ker je Sony po dveh letih norega polletnega tempa nekoliko predahnil in novinca predstavil natančno eno leto za xperijama z3 in z3 compact, smo pričakovali večji skok naprej in odpravo tovrstnih napak. Imamo pa občutek, da je japonsko podjetje prej stopilo pol koraka nazaj.
Korak naprej ...
Najprej dobre novice. Sonyjevi inženirji so našli novo mesto za čitalec prstnih odtisov in s tem skorajda zadeli terno. Tipalo so vgradili v stransko tipko, tisto za vklop in izklop. Ker je čitalec nove vrste, ki odtis shrani in prepozna hitro in zanesljivo, je to v večini okoliščin dobra pozicija. Dostopen je tako takrat, ko telefon držimo v roki, kot takrat, ko ga imamo nekje položenega. Med uporabo je morda stranska lokacija celo najbolj priročna od vseh. Če želimo zgolj kaj preveriti, ne da bi telefon prijeli v roke, pa tudi ni napačna, a prepoznavanje prstov ni tako zanesljivo. Tipka je ozka in zato je treba na čitalec položiti ravno pravi del prsta, kar pri palcu lahko pomeni nekaj neuspešnih poskusov, preden se telefon odklene. Na androidu je do večje razširjenosti različice 6 (marshmallow) prsti odtis uporaben predvsem za odklepanje telefona, a takrat ga bo verjetno podprlo več razvijalcev aplikacij, morda pa v naše kraje zaide tudi kakšna od oblik mobilnega plačevanja, ki se za varnost zanaša prav na prstne odtise. Že samo za odklepanje pa je to daleč najboljša možnost. Še posebej pri novem androidu, ki bo v navezi z zaklepanjem zaslona privzeto šifriral podatke na telefonu.
Drugo mesto vsaj rahlega napredka je fotoaparat. Tri xperije z (od z1 do z3, zraven pa še oba prejšnja compacta) so uporabljale enako tipalo z 20,7 milijoni točk velikosti 1/2,3" (tako, kot ga uporablja večina žepnih fotoaparatov). Rezultati so bili večinoma dobri, nikoli pa med najboljšimi, saj je bilo v fotografija pogosto preveč šuma in druge digitalne nesnage. Novo tipalo z enako površino in kar 23 milijoni točk naj bi bilo najbolj napredno v pametnih telefonih. Naš preizkus tega ni potrdil, saj z5 še vedno težko tekmuje z nokio lumio 1020 in zajema manj podrobnosti kot denimo LG g4. Vseeno pa so fotografije bolj kakovostne kot pri predhodnikih. Zanesljivost algoritmov je napredovala, se jih pa še vedno da zmesti s spreminjanjem točke ostrenja oz. izračunavanja osvetlitve. Šuma je opazno manj, čeprav se njegova količina v slabi svetlobi rahlo poveča. Video je odličen in s fizično tipko za sprožilec sta telefona priročna fotografska sopotnika.
... in pol koraka nazaj
Na pogled bi obe petici zlahka uvrstil v premijski razred. Lepo obdelan obod z napisom xperia, vanj lično vdelana stranska tipka, matirano steklo na zadnji strani. Celo compact, ki mi je na sejmu IFA dajal nekoliko cenen občutek, se je pokazal v precej boljši luči, saj je uporabljeni material trden, trpežen in hkrati dovolj fotogeničen. Pa vseeno v roki noben od dvojice ne izžareva tiste oblikovne in materialne dovršenosti, kot denimo iphone 6s, samsung galaxy s6 ali huawei mate s. Med steklom, ki pokriva zaslon, in stranskim obodom, je pri večjem modelu še nekakšna črna plastika, ki je je ravno dovolj, da prekine fluidnost tako oblike kot drsenja prsta čez rob. In nasploh vse skupaj ne deluje tako dobro izdelano, oblikovano in zapakirano, kot pri večini podobno drage konkurence. Odlika in razlikovalna prednost obeh sonyjev je še vedno vodotesnost, tokrat tudi brez motečega čepka čez priključek micro usb. Glede oblikovanja in materialov pa bodo morali v Sonyju razmisliti o nečem novem in bolj prestižnem.
Vtis, da so v japonskem podjetju, ne glede na enoletno pavzo ta dva telefona sestavili precej na hitro, se nadaljuje tudi med uporabo. Po trditvah predstavnikov podjetja so bile težave telefonov, ki smo jih preizkušali, omejene zgolj na te primerke z ne povsem končno programsko opremo. Vendar jim moramo verjeti na besedo, preveriti tega nismo uspeli. Se je pa mali compact kar pogosto ustavil (»zmrznil«) in je bilo treba izključiti zaslon in ga spet vključiti, da je telefon znova deloval. Večji je deloval brez takih težav, a ga je vsaka malo intenzivnejša uporaba hitro segrela bolj, kot bi si želeli. Redki so telefoni, kjer je inženirjem sicer ultrazmogljiv Qualcommov procesor snapdragon 810 uspelo zadržati v običajnih temperaturnih mejah. Običajno na račun kar agresivnega upočasnjevanja. Tega pri sonyjih nismo opazili, posledica pa je verjetno segrevanje, še posebej pri večjem in tanjšem modelu. Posledično tudi trajanje baterije, vsaj pri večjem modelu, ni na ravno predhodnikov, saj večinoma nisem uspel iztisniti dveh celih dni intenzivne uporabe z enim polnjenjem. Prišel sem blizu, kar dandanašnji je še vedno dober rezultat, a nikakor spektakularen. Compact brez težav zdrži dva dni, morda celo tri, toda ta telefon ima druge težave.
Premajhen compact
Za z5 compact bi namreč lahko opis zaključil v eni povedi. Telefon ima preprosto premajhen zaslon. Večina vsebin se mi je zdela majhnih in »stlačenih«, niso zaživele tako kot na večjih zaslonih. Sony je po mojem mnenju storil napako z vztrajanjem pri diagonali zaslona 4,6 palcev (11,68 cm) - zaslonske tipke ga efektivno zmanjšajo na približno 4,3 palcev -, moral bi ga vsaj rahlo povečati. Najbolj zanimivo pa je to, da iphone z le malenkost večjim zaslonom (11,94 cm oz. 4,7 palcev) daje povsem drugačen vtis. Vtis telefona, ki ima dovolj velik zaslon za kakršno koli opravilo ali zabavo. Je potem veliki z5 logična izbira? Ne nujno, kajti ta telefon je - na račun tankosti, compact je namreč kar debel - bistveno večji in tako manj priročen za rokovanje. Zagotovo bo marsikomu, še posebej potencialnim uporabnicam, z5 compact še vedno všeč in ga bodo z veseljem uporabljali. In še vedno je Sonyjev compact eden redkih, morda celo edini telefon, ki gre v vsak žep in pri tem ne sklepa skoraj nikakršnih zmogljivostnih kompromisov. Vendar pa se mi zdi, da androidni telefon dandanes skorajda mora imeti vsaj petpalčni zaslon.
Sonyjeva preobleka androida z vsako naslednjo generacijo telefonov izpade bolj zastarelo. Izgled Googlovega androida je v zadnjih letih precej napredoval in sistem je zdaj sodoben, očem prijazen, pregleden. Medtem je Sonyjev android ostal nekje v letu 2013 in edina drobna dobrobit pred izvirnim Googlovim so še vedno male aplikacije, kot je računalo v oknu (ne čez cel zaslon). Poleg tega Sony na telefon prednaloži približno 20 v Sloveniji večinoma neuporabnih aplikacij, od katerih jih je mogoče odstraniti kakšnih pet, ostale pa po nepotrebnem zasedajo prostor in upočasnjujejo telefon. Vseeno bi bilo, če bi v japonskem podjetju vzeli osnovni android in zraven pač nameščali svoje ključne aplikacije - za fotografiranje in druge.
Se torej splača kupiti vsaj veliki, »pravi« z5? Po mojem mnenju ne. Tokrat ne samo, da ga je Sony cenovno postavil previsoko, nad konkurente, kot so galaxy s6, one m9 in g4, ki jih celokupno gledano ne prekaša. Težava je v tem, da z5 ni dovolj izpopolnjen telefon za razred, v katerem nastopa in da razen čitalca prstnih odtisov in malenkost boljšega fotoaparata ne prinaša veliko novosti glede na predhodnika, ki je še vedno na voljo za precej nižjo ceno.
