Tiskane izdaje
Ljubljana – Marsikdo si želi, a se ustavi pri željah. Tudi zato, ker ne ve, kako se zares lotiti izbiranja študijskega programa v tujini. Izkušnje iz prve roke so najbolj koristne, zato bomo od danes do ponedeljka vsak dan ob 12. uri predstavili enega izmed sedmerice, ki se je odločila za študij v tujini. Sogovorniki so si edini, da je pred izborom treba najprej premisliti predvsem, kaj od univerze pričakujejo.
Nace Zavrl, filmske študije, King’s College London, Velika Britanija
Dodiplomski program Film Studies obsega spoznavanje filma v najširšem smislu: od zgodovine hollywoodske produkcije do sodobne filmske teorije in kritike, vsi obravnavani problemi pa se povezujejo s filozofijo, sociologijo ter sorodnimi družboslovnimi disciplinami. Študij na našem oddelku je ravno zaradi interdisciplinarnosti programa, aktualnosti predavanj ter sproščenega vzdušja zame in večino kolegov imeniten.
Vendar pa sem se za študij v Londonu odločil predvsem, ker v Sloveniji ni primerljive študijskega programa (na dodiplomski ravni). Ko sem nekje po začetku četrtega letnika gimnazije okvirno opredelil svoje študijske interese, mi je po internetnih straneh, forumih, nasvetih znancev in bivših študentov nekako uspelo sestaviti kratek seznam atraktivnih univerz in njihovih programov.
Z internetnimi vodniki po univerzah (ki s pomočjo anket in raziskav razvrščajo fakultete in njihove programe po kakovosti) − denimo The Complete University Guide, The Sunday Times University Guide in predvsem The Guardian University Guide − sem izbral ducat najbolje ocenjenih britanskih univerz na področju medijev in filma.
Nato sem na spletnih straneh univerz natančneje pregledal ponujene programe, nabor predmetov in načine študija (obstajajo manjše variacije med fakultetami: nekatere ponujajo bolj teoretične, nekatere bolj praktične smeri).
Za nasvete sem povprašal bivše in trenutne študente v Veliki Britaniji, hkrati pa postavil par vprašanj na spletnih forumih − posebej koristen je The Student Room. Za dodatna vprašanja pa sem se obrnil kar na univerze (na vprašanja potencialnih študentov so, vsaj po mojih izkušnjah, izjemno odprti).
Pred prijavo je vredno tudi obiskati katero od izbranih univerz. Sam sem šele tako dobil boljšo predstavo, kako bi študij v Veliki Britaniji pravzaprav izgledal. Nekatere univerze so namreč zasnovane v obliki kampusa oziroma univerzitetnega naselja, nekatere pa so v središčih mest; tako vsaka univerza nudi specifičen življenjski slog.
V britanskem prijavnem postopku se, drugače kot pri nas, vsak bodoči študent odloči za največ pet študijskih smeri, med katerimi nobena ni več vredna od druge (»prve izbire«, kot jo najdemo na slovenski prijavnici, ni). Izbiro med programi pa študent opravi šele po razglasitvi maturitetnih rezultatov, torej v drugi polovici julija.
Celotni postopek poteka prek internetnega portala UCAS, kjer se lahko stanje prijave kadarkoli spremlja: po prijavi, univerze na podlagi neke vrste motivacijskega pisma (personal statement) in strokovnega priporočila (academic reference) v nekaj mesecih odgovorijo s »ponudbo« (offer) − ponekod je obvezen tudi intervju ali podoben test sposobnosti.
Če so z videnim zelo zadovoljni, lahko odgovorijo z brezpogojno ponudbo (unconditional offer), kar pomeni, da je študent neposredno sprejet v program (ne da bi poslal rezultate mature). Bolj pogosta je pogojna ponudba (conditional offer), kar pomeni, da univerza pošlje minimalne ocene, ki jih mora študent doseči na maturi, če hoče biti sprejet v program. V redkih primerih pa lahko univerza prijavo tudi neposredno zavrne, ne glede na kasnejše maturitetne ocene. V mojem primeru je vseh pet univerz odgovorilo s pogojno ponudbo − nekatere z nižjimi, nekatere z višjimi minimalnimi ocenami.
Na večino smeri se je treba prijaviti najkasneje do 15. januarja (na Oxbridge in večino medicinskih smeri pa že do 15. oktobra). Celotni postopek intervjujev, ponudb in pogosto tudi osebnih povabil na informativne dneve pa poteka od marca do maja. Do sredine maja pa se je treba že dokončno odločiti za dva programa: podobno kot na slovenski prijavnici študent določi svojo »prvo izbiro« (firm acceptance) − program, ki bi ga najraje obiskoval − in »drugo izbiro« (insurance acceptance), če vpis na prvega zaradi slabših rezultatov ne uspe. Že na dan razglasitve maturitetnih rezultatov študent torej ve, na katerega izmed izbranih dveh programov je sprejet.
Poleg mature pa velika večina univerz zahteva tudi opravljen izpit iz znanja angleščine (npr. certifikati CAE, CPE, TOEFL, najbolj zaželjen pa je izpit IELTS, ki se ga v Ljubljani lahko opravi pri organizaciji British Council). Zaradi lažje prijave in manj stresa med maturitetnim obdobjem pa priporočam, da se izpit opravi čim prej (najbolje že pred novim letom).
Ko univerza proti koncu julija potrdi, da ste sprejeti v program, po navadi ponudijo še prijavnico za sobo v študentskem domu. Veliko univerz, še posebej tiste s kampusom, imajo za vse študente prvega letnika zagotovljeno sobo v domu, kar neizmerno olajša življenje v prvem letu študija. Sočasno se na študentskih forumih in predvsem na facebooku tvorijo skupine prihajajočih študentov in bodočih sošolcev − pogosto lahko večino kolegov spoznaš že pred začetkom študijskega leta.
Pred začetkom leta pa je treba urediti še financiranje študija. Univerzitetno šolanje v Angliji je plačljivo, letna cena na večini programov pa je 9000 funtov (na medicinskih programih še nekoliko več). Informacije o razpisih za štipendije so na voljo na spletni strani Javnega sklada RS za štipendije, osrednji razpis za študente v tujini pa je Ad futura, ki pa za zdaj na dodiplomski ravni financira le naravoslovne, tehniške in medicinske študije.
Zoisova štipendija za študente v tujini je razumljivo večja, vendar še zdaleč ne pokriva celotnih stroškov šolnine in bivanja. Večina študentov zato najame kredit ali pa šolanje odplačujejo kar sami. Štipendije za dodipomske študente so v Veliki Britaniji redke, zato se še posebej izplača pregledati študijske programe na škotskih univerzah: šolnin tam namreč ne zaračunavajo.
Pred odhodom v Anglijo se je za splošna vprašanja vredno obrniti k izjemno aktivnim skupinam na facebooku Slovenci v Londonu in Slovenians in the UK, katerih člani so polni uporabnih informacij in vedno pripravljeni pomagati. Za kakršnekoli odgovore, nasvete in dodatne informacije pa sem tudi sam na voljo na facebooku.
