Švicarska podjetja bi rada na vlak, čeprav ne vedo, kam gre

V Baslu ta teden poteka največji urarski sejem na svetu. To še pred dvema letoma ni bil dogodek, ki bi bil kakorkoli povezan z informacijsko tehnologijo. Toda od lanske predstavitve Applove ure in posledične rahle panike v švicarski urarski industriji, senca pametnih zapestnih kazalnikov časa visi tudi nad dogodkom Baselworld.

Vodilni v švicarskih urarskih konglomeratih so po vrsti priznavali, da je izvoz njihovih izdelkov lani upadel prvič po kriznem letu 2009. Prodali so za 3,3 odstotka manj ur. Za padec prodaje niso nujno krive pametne ure ali celo rekreativne zapestnice, ki pogosto tudi kažejo čas. Ali pa kar mobilni telefoni, ki so pri marsikom že pred leti nadomestili zapestno uro. Lansko prodajo so namreč zmanjševali dogajanje na Kitajskem, nestabilen rubelj, protesti v Hongkongu in teroristični napadi v Parizu, ki so prestrašili turiste.

Vseeno pa se švicarski urarji vse intenzivneje ukvarjajo z razvojem pametnih ur, saj računajo, da bodo tako svoje izdelke približali tudi mlajšim kupcem, ki sicer ur za nekaj sto ali celo nekaj tisoč evrov nikakor nimajo na svojem nakupovalnem seznamu. Poleg tega želijo biti zraven, če se področje morda res razmahne. »Seveda bi ta vlak lahko opazovali od daleč in čakali, da bi videli, kam bo šel, a smo raje na njem,« je dejal predsednik uprave Tag Heuerja Jean Claude Biver. In dodal, da lahko pametne ure ali povsem izginejo ali čez nekaj let predstavljajo že polovico prodaje te luksuzne znamke.

Pametne ure se prijemljejo počasi

Trenutna prodaja je še vedno skromna. Po raziskavi analitske hiše Strategy Analytics se je dobava povezanih ur v zadnjem četrtletju preteklega leta več kot potrojila, na 8,1 milijona primerkov, pri čemer je Apple zasedel skoraj dvotretjinski delež. Dobava švicarskih ur je zdrsnila za pet odstotkov, na 7,9 milijona. V svetovalnem podjetju CCS Insight letošnjo prodajo pametnih ur ocenjujejo na 33 milijonov kosov, za leto 2020 pa napovedujejo že več kot sto milijonov prodanih pametnih ur in podobnih izdelkov, ki delujejo v navezi s telefoni. Lani jih je bilo menda prodanih 22 milijonov, od tega približno 9 milijonov jabolčnih, kar pa je precej manj od pričakovanih 15 milijonov, kolikor naj bi jih Apple v promet spravil lani. Med nosljivimi napravami bo sicer v prihodnjih letih po napovedi CCS Insight najbolj rasla prodaja očal za navidezno in dodano resničnost.

V Baslu veliko novosti na področju pametnih ur ni bilo. Znamka Fossil je predstavila dva nova modela, ki temeljita na Googlovi platformi android wear, kar pomeni, da sta funkcionalno enaka kot vse druge tovrstne ure, od konkurenčnih se razlikujeta le po oblikovanju. V enak sklop sodita moška in ženska ura Michael Kors. Urarska podjetja začenjajo tudi v »pametnem« segmentu uporabljati razlikovanje po modnih znamkah. Tissot, del švicarskega giganta Swatcha, je predstavil model smart-touch, ki kombinira klasično uro in pametni del z majhnim zaslonom in povezljivostjo bluetooth. Vendar temelji na lastni platformi, ki se bo težko prijela tako med uporabniki kot med razvijalci aplikacij, če Tissot in morda še druge Swatcheve znamke ne bodo predstavile podobnih izdelkov. Tag Heuer sicer novega modela svoje pametne ure še ni predstavil, ga je pa napovedal za prihodnje leto. In razkril, da je lani prodal 20 tisoč primerkov te ure, ki stane tisočaka in pol, za letos načrtuje 60 tisoč prodanih kosov modela tag heuer connected, cilj za prihodnje leto pa je 200 tisoč kosov. Bulgari in Mastercard sta medtem napovedala, da bosta tehnologijo za brezstično plačevanje vgradila tudi v mehansko (nepametno) uro. Za tiste, ki se jim ideja potrjevanja plačil z uro zdi priročna, a ne bi imeli zaslona na zapestju.