Tiskane izdaje
Ukrivljenost je nova obsesija predvsem korejskih proizvajalcev LG-ja in Samsunga. Tudi nekateri drugi sicer ponujajo zlasti televizorje in računalniške monitorje s krivino, toda omenjeni podjetji narekujeta tempo in imata v portfelju daleč največ naprav s takim zaslonom, od telefonov prek ur do monitorjev in televizorjev. Nekaj teh izdelkov smo v zadnjem času preizkusili, nazadnje LG-jev orjaški monitor 34uc97 (več o njem spodaj). Katere so torej prednosti neravnih zaslonov, se zaradi tega slika na njih lepše vidi, nas res bolj posrka v dogajanje, se telefoni lepše prilegajo obrazu in rokam, ure pa zapestju?
Krivina je še vedno predraga
Prva in ključna ugotovitev je, da krivina večinoma ni vredna kar precejšnjega doplačila v primerjavi s povsem ploskimi različicami. Ukrivljeni televizorji in monitorji so v splošnem nekaj sto evrov dražji od enakih ali primerljivih ravnih modelov. Pri telefonih je razlika med sto in 150 evrov, le pri urah je manjša, vendar gredo smernice tam bolj proti okroglim kot ukrivljenim zaslonom. Za višjo ceno gledalec ne dobi nečesa res nepogrešljivega. Z nekaj vidikov je ukrivljenost privlačna in celo dobrodošla, toda nič več kot to. Ne prinaša kakšne lastnosti, ki bi popolnoma spremenila gledalčev pogled.
Slika zaradi upognjenosti zaslona zagotovo ni lepša, bolj kontrastna, z bolj živimi barvami. Kvečjemu je na robovih, kjer se krivina najbolj pozna, slabša kot v središčnem delu. Poznajo se namreč izgubljanje svetilnosti, slabši kontrast in tudi popačenje slike. Čeprav je treba priznati, da smo v nekaterih primerih zaznali celo nasproten učinek, namreč da se je slika zaradi krivine zdela bolj naravna. Podobno kot če bi primerjali pravilnost prikaza na globusu in zemljevidu.
Ali smo res bolj v središču dogajanja, ker zaslon malo bolj obkroža naše vidno polje, je nehvaležno ocenjevati. Pri nekaterih vsebinah in zaslonih, ki so dovolj blizu očem, nekaj tega učinka zanesljivo je. Še največ pri igrah in filmih na velikem monitorju, nekaj tudi na telefonu (denimo LG-jevem g flexu 2), ki ga držimo neposredno pred obrazom, manj pa po naših opažanjih na televizorju, razen če ima res veliko diagonalo (200 centimetrov ali več), kar pa je za večino stanovanj preveliko in vsaj za zdaj še predrago.
Pri monitorju nam je bila skoraj bolj kot ta vključenost v dogajanje všeč bližina skrajnih robov zaslona. Ker je monitor zelo širok, je pri ravnem treba precej obračati glavo in gledati daleč v skrajne točke zaslona. S krivino se te približajo in je tako lažje obvladovati vsebino na njem. Ena od prednosti takega zaslona je manj odbleskov iz okolice, zlasti od luči v prostoru. Najbolj opazno je to pri telefonu, če je ukrivljen navzven, kot g flex 2. Nasprotno pa ukrivljenost navznoter, kot pri Samsungovih modelih note edge in galaxy s6 edge, dodatno privlači odbleske, ki se jim nikakor ni mogoče izogniti.
Manj ali celo več odbleskov?
Ergonomija je pri televizorjih in monitorjih seveda brezpredmetna, se pa vsaj pri prvih zdi, da ukrivljeni lepše delujejo nekje postavljeni kot obešeni na steno. Po drugi strani pri telefonih dejansko nekoliko pomaga. LG-jev g flex se lepše prilega obrazu in dobro sede v zadnji hlačni žep, držati pa ga zaradi krivine ni nič lažje, med drugim zato, ker je skoraj pretirano spolzek. Galaxy s6 edge se zaradi krivine in posledično zelo tankega roba zdi peresno tanek in lahek in ga je prijetno držati v roki. Vendar tudi nehote pritiskamo z dlanjo po zaslonu. Ure in zapestnice z ukrivljenim zaslonom (Samsungovi gear fit in gear s, Sonyjev talkband) malo manj štrlijo čez zapestje, kar pa sploh ne bi bila težava, če bi bile že v osnovi nekoliko manjše in predvsem tanjše.
Ukrivljeni, zlasti pa upogljivi zasloni bodo imeli pravi smisel, ko jih bomo uporabniki lahko po svoje zvijali, ovijali, pritrjevali. In ko jim bo tako prilagojena tudi vsebina, saj zdaj programska oprema krivino izkorišča milo rečeno neoptimalno. Toda pot do te vizije je še dolga, povezana z baterijami, fotografskimi tipali in še marsičim. Do tedaj pa so ukrivljeni zasloni predvsem marketinška atrakcija in zanimiva možnost za tiste, ki jim (nekaj) stotak(ov) preplačila ne dela preglavic.
***
LG 34uc97
Eden prvih monitorjev z ukrivljenim zaslonom, ki je dostopen v slovenskih trgovinah je LG-jev 34uc97. Monitor je zelo podoben modelu 34um95, ki smo ga preizkusili lani. Ima enako diagonalo (86 cm oz. 34 palcev) in razločljivost (3440 x 1440 točk) ter zelo podoben nabor priključkov (2x displayport, hdmi, ...). Zaslon je vrste ips, ki zagotavlja dobre vidne kote in barve, razlika pa je seveda v krivini. Ta ni zelo izrazita, celo embalaža zaradi ukrivljenosti ni nič debelejša kot pri ravnem zaslonu.
Ker uporabnik sedi bistveno bliže sliki kot pri televizorju, smo pričakovali večji učinek krivine, vendar smo ugotovili, da ga je še največ v igrah in pri ogledu filmov. Posnetkov na youtubu nismo gledali v celozaslonskem načinu, ker so bili preveliki. Večjega popačenja slike nismo opazili, tudi izgubljanje barv in kontrasta na robovih je zelo dobro skrito. LG-jev orjak je mikaven prikazovalnik, krivina mu doda še nekaj čara, a težko upraviči visoko ceno. Kar 1100 evrov ni malo za monitor in tudi skoraj 300 evrov doplačila v primerjavi z enakovrednim ravnim zaslonom je precej. Za to ceno se namreč že dobi zelo dober 24-palčni monitor.
