Virtualno nasilje: Izza štirih sten tudi v temačni splet

Z vseprisotnostjo svetovnega spleta v vsakdanjem življenju je nasilje vstopilo tudi na to področje. In čeprav ga tu ne moremo fizično izraziti, to še ne pomeni, da ga žrtve ne občutijo. Nasprotno, njegove posledice so v določenih primerih lahko strašljive, celo tako, da vodijo v samomor.

In takšnih, novih oblik nasilja, je vse več, posebno med mladimi. »Če smo se še pred nekaj leti srečevali zgolj s posameznimi primeri na posameznih šolah, je teh primerov zdaj veliko več. Vse manj je šol, ki še niso imele težav z nasiljem po spleta. In vse več mladih ima težave,« pojasnjuje Marko Puschner iz spletne točke varne rabe interneta Safe.si.

Najbolj so razširjena spletna ustrahovanja, objave golih in razgaljenih fotografij brez dovoljenja, žaljenje na družbenih omrežjih in izsiljevanje. »Poleg tega se je mogoče srečati tudi s prevarami, kjer poskušajo prevaranti pridobiti osebne podatke, gesla in številke bančnih kartic z namenom kraje denarja ali kraje identitete,« razlaga Puschner in poudarja, da je med mladimi razširjeno tudi vdiranje v račune na družbenih omrežjih in ustvarjanje lažnih profilov (kraja identitete) – vse zato, da žrtve lahko žalijo, se iz njih norčujejo ali jih drugače nadlegujejo.

Od več tisoč do 1,5 milijona posnetkov posiljenih otrok

In če se osredotočimo na otroke – kakšna je razsežnost kaznivih dejanj zoper njihovo spolno nedotakljivost po spletu? Leta 2013 je policija na državna tožilstva vložila 44 kazenskih ovadb, leto pozneje 73, prav toliko tudi leta 2015. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so vložili že 66 kazenskih ovadb. To kaže, da se bo njihovo število letos spet povečalo.

»Vse pogosteje obravnavamo osumljence, ki posedujejo vse več posnetkov zlorabljenih otrok, od nekaj tisoč posnetkov pa vse do 1,5 milijona posnetkov, kot trenutno znaša najvišja številka najdenih in zaseženih nezakonitih posnetkov posiljenih otrok v Sloveniji pri enem posamezniku,« pojasnjuje Anton Toni Klančnik, vodja policijskega oddelka za mladoletniško kriminaliteto. Posest ali razširjanje se – ne glede na količino nezakonitega gradiva – statistično šteje za eno kaznivo dejanje.

Tudi po njegovih ocenah se bo število obravnavanih primerov takega nasilja najverjetneje še povečevalo. »Primeri pa bodo vse bolj kompleksni zaradi antiforenzičnih pristopov storilcev kaznivih dejanj; ti so se namreč začeli vesti vse bolj samozaščitniško in za seboj brišejo elektronske sledi ter uporabljajo skrite spletne platforme«.

Od prijetnega klepeta do nočne more

Pogost motiv tako psihičnega kot spolnega nasilja na spletu je finančno okoriščanje storilcev. V nacionalnem odzivnem centru SI-CERT se vsak dan srečujejo z najrazličnejšimi vrstami tovrstnih spletnih prevar. »Tipičen primer je izsiljevanje z intimnimi posnetki oziroma fotografijami,« opozarja Jasmina Mešić. In kako se to zgodi? Posameznik se na različnih platformah zaplete v pogovor z neznano osebo. Klepet postopno prerašča v vse intimnejše občevanje, tudi tako, da je posameznik (ki še ne ve, da je zapeljan in da se za običajno izzivalnimi profilnimi fotografijami njegovega sogovornika skriva organizirana kriminalna združba) pripravljen za svojega sogovornika narediti najrazličnejše intimne posnetke. Kmalu zatem pa – se začne izsiljevanje: »Plačaj zahtevani znesek ali pa objavimo intimne posnetke.«

Že sto Slovencev žrtev izsiljevalcev

V SI-CERT so prve tovrstne prijave uporabnikov dobili maja lani, do danes je po njihovih podatkih že vsaj sto Slovencev žrtev izsiljevalcev. Ocenjujejo, da jih zaradi občutljivosti teme velika večina verjetno ne poišče pomoči, zato so številke verjetno precej višje. So pa znani podatki, da so nekatere žrtve izsiljevanja plačila, kot v kakšnem filmu, nakazovala prek sistema Western Union celo na Slonokoščeno obalo.

Razširja se tudi izsiljevanje med (nekdanjimi) partnerji in zakonci, pojasnjuje Mešićeva. V teh primerih se žrtve prav tako spopadajo z grožnjami po objavi intimnih posnetkov ali golih fotografij na različnih družbenih omrežjih in drugih komunikacijskih kanalih, vendar ne v zameno za denar, temveč zaradi maščevanja. Gre za pornografijo iz maščevanja (ang. revenge porn). Podobni so tudi primeri, ko nekdanji partnerji na spletnih platformah ustvarjajo lažne profile, ob tem pa uporabijo fotografije (osovraženega) nekdanjega partnerja, tudi to z namenom maščevanja oziroma zasmehovanja. Varuhi zasebnosti žrtvam svetujejo, naj tudi v teh primerih storilca prijavijo policiji, SI-CERT pa lahko pomaga pri odstranitvi posnetkov, če so že objavljeni.

Posledice: duševni zlom in celo samomor

Virtualno nasilje pri posamezniku lahko poruši psihično ravnovesje. »V primerih izjemno hude prizadetosti posameznika, ki je neposredno žrtev teh napadov, denimo spolnega nasilja nad mladoletno osebo, ki je bilo posneto in celo javno objavljeno na spletu, lahko ta začne begati od doma, obhajajo ga suicidalne misli, v skrajnih primer pa samomor tudi storijo,« opozarja Klančnik. Zato poziva vse, ki tovrstne žrtve poznajo, naj jim zagotovijo vso oporo, pomoč in informacije.