Začetek konca internetne nevtralnosti v EU

Načelo nevtralnosti ne bo veljalo na zaprtih omrežjih, ki jih gradijo evropski telekomi

Objavljeno
03. julij 2015 18.39
Europe EU Roaming Charges
Lenart J. Kučić, Sobotna priloga
Lenart J. Kučić, Sobotna priloga
Evropski komisarji in parlamentarci skoraj vsako poletje razveselijo uporabnike mobilnih komunikacij z nižjimi cenami mobilnega gostovanja po EU. Letos so predstavniki Unije obljubili celo ukinitev mobilnega gostovanja do junija 2017. A so pri tem verjetno zabarantali nevtralnost interneta.

Predstavniki telekomunikacijskih podjetij in njihovi lobisti zelo dobro vedo, da so nekoč bogate prihodke iz mobilnega gostovanja izgubili že pred leti, ko je evropska komisija prvič posegla v maloprodajne cene. Omejitve so nato zajele tudi prenos mobilnih podatkov in večina evropskih operaterjev je začela »prostovoljno« ponujati ugodnejše pakete za gostovanje v tujini, da ne bi odgnali uporabnikov.

Resnično pogajalsko bojišče se je preselilo drugam: na področje nevtralnosti interneta.

Načelo nevtralnega omrežja pomeni, da imajo vsi podatki na medmrežju enake pravice in jih telekomunikacijski operaterji ne smejo diskriminirati – jih zavirati in blokirati ali jih obravnavati prednostno (višje hitrosti, nižje cene). Operaterji so uveljavitvi nevtralnosti interneta zagrizeno nasprotovali, saj hočejo povečati prihodke s prodajo »premijskih storitev« in »hitrega interneta«, kjer bi ponujali predvsem lastne storitve in ponudbo preferenčnih partnerjev (storitve zero-rate).

Telekomi usmerjajo politiko

Uvedba interneta dveh hitrosti bi imela zelo negativne posledice na razvoj medmrežja, opozarjajo kritiki. Telekomunikacijski operaterji bodo motivirani za vlaganje v premijske storitve, zato bodo vse bolj zanemarjali odprti del interneta. Dogovor med članicami EU in evropskim parlamentom bi načelo internetne nevtralnosti uveljavil samo na odprtem internetu, hkrati pa bi operaterjem dovolil izgradnjo zaprtega interneta, na katerem internetna nevtralnost ne bo veljala. Kar v najslabšem primeru pomeni, da bodo operaterji vse zanimive storitve preselili na zaprti del interneta, kjer bodo sami postavljali pravila uporabe.

Dogovor je znova pokazal, da evropsko telekomunikacijsko politiko popolnoma usmerjajo telekomi in kabelski operaterji, ki znajo svoje interese uspešno zapisati v evropske direktive. Dogovor morajo sicer potrditi še evropski poslanci in predstavniki članic, vendar je le malo verjetno, da bi interesi internetnih podjetij in civilne družbe prevladali nad interesi telekomov, kar se je zgodilo v ZDA. Dogovor pa bo najverjetneje vplival tudi na države, ki so že uzakonile nevtralnost interneta in ne dovoljujejo interneta dveh hitrosti – med katere sodi tudi Slovenija. Kritiki sporazuma namreč menijo, da bi dogovor najverjetneje »povozil« nacionalno ureditev.