ARRS gluh za očitke o diskriminaciji

Ljubljana - Agencija za razi­skovalno dejavnost (ARRS) je pred tednom dni objavila dvanajstmilijonski razpis za sofinanciranje projektov. Lani so jo večkrat opozorili, da je razpis diskriminatoren do raziskovalk, ki so bile v zadnjih petih letih na materinskem dopustu, a agencija ponovno kritik ne sliši - pravila ostajajo enaka. »Neverjetno je, da smo v Evropi leta 2016 prisiljene na glas govoriti o kratenju temeljne človekove pravice in da to počne državna institucija,« opozarja doc. dr. Katja Hrobat Virloget, raziskovalka na Univerzi na Primorskem.

V pismu, ki ste mi ga skupaj s štirimi mladimi raziskovalkami poslale, ste zapisale, da ste ženske, vsaj v znanosti, še daleč od enakopravnosti. Zakaj?

Da ženske v znanosti nismo v enakopravnem položaju, se je pokazalo predvsem na lanskem razpisu za sofinanciranje projektov, ki ga je objavila agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in kjer smo bile mlajše raziskovalke, ki smo matere, v povsem depriviligiranem položaju v primerjavi z moškimi kolegi.

Zakaj?

V naši skupini je bilo pet mlajših raziskovalk in en mlajši raziskovalec, ki je tudi sam oče. V prvi fazi, kjer so ocenjevali le mene kot projektno vodjo, ARRS upošteva odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta - podaljša obdobje, v katerem se štejejo objavljene znanstvene publikacije -, medtem ko v drugi, odločilni fazi ne. V naši projektni skupini je bilo to toliko bolj izrazito, saj smo v zadnjih petih letih, ki jih ARRS pri ocenjevanju kakovosti raziskovalca upošteva, koristile materinski in starševski dopust kar štiri. Skupaj smo tako izgubile pet let referenc. Če je bila raziskovalka odsotna zaradi materinskega in starševskega dopusta, ni sprejemljivo, da sme na razpisu dokazovati reference za štiri leta, medtem ko moški kolegi konkurirajo z rezultati petih let. Za vse, ki delamo v akademskih krogih, vemo, kako usodno pri seštevanju točk je lahko eno leto.

Na diskriminacijo ste ARRS opozorile že pri lanski objavi razpisa. Kakšen odgovor ste dobile?

Ob prijavljanju na razpis smo poklicale na agencijo, da jih opozorimo na ta problem. Njihova uslužbenka nas je vprašala, ali si nismo sposobne sestaviti boljše ekipe. Kaj pa pomeni boljša ekipa? Več starejših moških raziskovalcev? Našo skupino sestavljamo raziskovalke iz različnih institucij - s primorske univerze, ZRC SAZU in ljubljanske filozofske fakultete.

Drugič ste jih opozorile po oddaji prijave. Je bil njihov odgovor bolj vsebinski?

Pisale smo direktorju in znanstvenemu svetu agencije, a nam niso odgovorili, zato smo poskusile še enkrat. Trdili so, da niso diskriminatorni, saj materinski in starševski dopust upoštevajo v prvi fazi.

S kakšnim argumentom so zagovarjali, da v prvi fazi upoštevajo odsotnost, v drugi ne?

Argumenta niso podali, so nas pa arogantno spomnili, da so prijavni obrazci enotni za vse, da smo s prijavo na projekt podale izjavo, da smo seznanjene z vsemi pogoji razpisa in z vsebino vseh listin, navedenih v razpisu, da se z njimi strinjamo in v celoti sprejemamo.

Pri pritožbi po objavi rezultatov vas je podprl tudi zagovornik načela enakosti. Kakšen je bil njegov argument?

Pritožbo zaradi diskriminacije smo na ARRS oddale v roku. Kasneje smo izvedele za gospoda Boštjana Vernika Šetinca, zagovornika načela enakosti pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Obvestile smo ga o našem primeru, on se je nemudoma odzval in nam ponudil podporo. V deset strani dolgem dopisu je dodatno pojasnil, da gre za diskriminacijo, ker je državna institucija zavestno, očitno in namenoma dopustila, da so pogoji dokazovanja v postopku razpisa učinkovali diskriminatorno. Pritožniki smo ARRS očitali diskriminacijo zaradi starševstva, spola in starosti hkrati. Po njegovem mnenju je šlo najmanj za postopkovno kršitev agencije, za takšno onemogočanje navajanja referenc pa ni opravičila, sploh ker smo na ta problem pravočasno opozorile in bi ga bilo zato tudi mogoče odpraviti. Toliko bolj žalostno je, ker se to dogaja v državni instituciji, ki bi morala biti vzor delovanja.

Od ARRS smo dobile odgovor, da se naša pravočasna pritožba zavrne. Prav tako niso upoštevali dopisa Vernika Šetinca, češ da je bil vložen prepozno in da podpisnik dopisa ni bila univerza, kot bi morala biti. Po mnenju Vernika Šetinca dopolnitev vloge ne predstavlja novega vsebinskega ugovora, ampak je le pravno pojasnilo očitka diskriminacije, zato bi ga ARRS časovno morala upoštevati. Glede vsebinske presoje kriterijev pa je ta možna le v upravnem sporu. Zagovornik je opozoril, da bi takšen spor, ki bi ga vložila univerza, morda lahko dala formalno zadoščenje, najbrž pa ne bi vplivala na izid razpisa.

Vas Univerza na Primorskem pri tem podpira?

Podpisnik prvega ugovora je bila univerza.

Ste pričakovale, da bo letošnji razpis v tem delu spremenjen?

Hotele smo verjeti v etičnost in moralnost naših ključnih državnih institucij, a smo bile očitno naivne. Mislile smo, da bodo slišali naše pripombe, da se bo kaj spremenilo. Zato smo do zadnjega odlašale in se nismo obrnile na medije. Neverjetno je, da smo v Evropi leta 2016 prisiljene na glas govoriti o kratenju temeljne človekove pravice in da to počne državna institucija. Nismo hotele postati borke za enakopravnost, v to smo bile prisiljene.

Se boste letos prijavile na razpis?

Kaj nam pa preostane? Prijavili se bomo z istim projektom, saj so mu lani tuji recenzenti dali odlične ocene. Skupino bo ponovno sestavljalo pet raziskovalk in po novem tudi kakšen starejši moški kolega. Takšni razpisi te prisilijo v strateško razmišljanje, in ne le razmišljanje o vsebini.