Bodi varen: Seksting

Izmenjava žgečkljivih posnetkov lahko hitro preraste v moro, ki zagreni življenje najstniku ali najstnici. Kako se temu izogniti?

Objavljeno
23. oktober 2017 10.51
Marko Puschner
Marko Puschner

Janja je zaljubljena osmošolka. Všeč ji je Timotej iz devetega razreda. Zelo rada se pogovarja z njim in po pouku se večkrat srečata na klopci v parku pri šoli. Ko je z njim, se počuti, kot da je v devetih nebesih. Timotej je prijazen, zna lepo govoriti in jo tako prijetno objema. Tudi poljubila sta se že.

Ker ga ima rada in mu zaupa, se odloči, da mu pošlje bolj intimno fotografijo. V zavetju svoje sobe razgali prsi in se fotografira z mobilnim telefonom. Sliko pošlje Timoteju po viberju. Timotej ji odgovori z velikim smeškom in všečkom (lajkom). Čez nekaj minut ji pošlje svojo sliko v spodnjem perilu. Janja je navdušena nad njegovimi mišicami. V prihodnjih dneh si izmenjata še nekaj intimnih fotografij.

Mine nekaj dni. Zjutraj, ko vstopi skozi šolska vrata, se sošolci muzajo, fantje iz devetega razreda ji mežikajo, dekleta se skrivnostno pogovarjajo in hihitajo, na telefon pa prejme nekaj nespodobnih sporočil. Sošolka, ki je tudi najboljša prijateljica, ji pove, da je Timotej njene fotografije poslal trem prijateljem, ti pa so jih delili naprej z drugimi sošolci prek aplikacij za sporočanje in družabnih omrežij. Janjo oblijejo solze, ko spozna, da so jo vsi sošolci in sošolke videli golo.

Seksting − pod to besedo običajno razumemo izdelavo, izmenjavo in pošiljanje seksualno eksplicitnih fotografij, videoposnetkov in besedil prek mobilnih naprav in interneta − je med slovenskimi najstniki precej razširjen. Gre za vedenje, ki je posledica raziskovanja lastnega telesa, razvoja identitete, razvoja seksualnosti in iskanja svojega mesta med vrstniki. Seksting se ponavadi izvaja prek pametnih telefonov, skrito pred očmi staršev in učiteljev. Mladi imajo pri uporabi pametnih telefonov lažen občutek zasebnosti in se ne zavedajo, da deljenje posnetkov prek pametnih telefonov pomeni, da jih ponudimo celotnemu (virtualnemu) svetu.

Seksting je običajno posledica zaljubljenosti oziroma romantičnega odnosa, v katerem si partnerja izmenjujeta intimne fotografije in videoposnetke. Na ta način gradita medsebojni odnos in zaupanje, zaplete pa se lahko, če se spreta ali razideta. V takšnem primeru lahko eden od njiju razpošlje slike prijateljem ali jih javno objavi na internetu, na družabnih omrežjih in različnih skupinah znotraj aplikacij za sporočanje. Deljenje slik je lahko impulzivno v navalu jeze ali razočaranja, lahko pa gre za premišljeno dejanje z namenom maščevanja v obliki sramotitve.

Vzrok za seksting je lahko iskanje pozornosti med vrstniki ali znotraj skupin. Najstniki si izmenjujejo fotografije in se pri tem preizkušajo, koliko se upajo razgaliti. Pri deljenju fotografij obstaja tveganje, kaj bodo prejemniki fotografij z njimi naredili. Jih bodo izbrisali ali delili naprej v krogu svojih prijateljev, ali jih morda celo javno objavili na internetu? Nekateri najstniki zaradi želje po vzbujanju pozornosti ali sprejetju v skupino vrstnikov intimne slike javno objavljajo na družabnih omrežjih.

Posebna oblika sekstinga je seksting pod prisilo. Storilec grozi žrtvi z objavo zaupnih pogovorov, informacij ali fotografij, če mu ta ne posreduje svojih intimnih fotografij. Takšno izsiljevanje imenujemo tudi sekstortion in je kaznivo.

Seksting med najstniki, ki je v dovoljenih in prostovoljnih okvirih, s pravnega vidika ni problematičen, dokler ne preseže okvirov mladostniškega raziskovanja in spoznavanja. Zadeva pa se močno spremeni, če sta udeleženi mladoletna in polnoletna oseba, pri čemer je polnoletna oseba nesorazmerno starejša od mladoletne. V tem primeru lahko govorimo o pridobivanju posnetkov spolnih zlorab otrok, kar pa je kaznivo. Prav tako je kaznivo, če prejemnik intimne fotografije posreduje naprej svojim prijateljem, sošolcem ali jih objavi na internetu.

Posledice sekstinga so lahko različne in so precej odvisne od posameznika, od tega, kaj se dejansko zgodi s poslanimi fotografijami, in od družbenega okolja. Nekateri najstniki se že takoj po pošiljanju znajdejo v čustvenem viharju, ki jih popelje skozi različne emocije: sram, zaskrbljenost, ponižanje, jezo in samoobtoževanje. Pogosto se pojavi tudi občutek nemoči, ki je povezan z izgubo nadzora nad fotografijo ali posnetkom, ki je posledica zavedanja, da se lahko ta pojavi kadar koli in kjer koli na internetu. To lahko vodi v različne oblike destruktivnega vedenja: izolacijo, ravnodušje, samopoškodovalno in v skrajnih primerih celo samomorilsko vedenje.

Objava intimnih fotografij ima seveda lahko posledice tudi v družbenem življenju žrtve. Vrstniki lahko najstnika izločijo iz družbe, ga spolno nadlegujejo in nad njim izvajajo različne oblike spletnega, verbalnega in fizičnega nasilja. Ker je gole in razgaljene slike in videoposnetke v praksi zelo težko odstraniti z interneta, bo njihova objava imela posledice tudi pozneje v življenju: pri prehodu v srednjo šolo ali na fakulteto, pri iskanju službe ...

V primeru sekstinga ne smemo spregledati posledic, ki jih imajo intimne fotografije na (neprostovoljne) prejemnike. Številne najstnike motijo takšne fotografije, če so jim vsiljene in pri njih sprožajo občutke zadrege, sramu in strahu.

Janj, Andrejev, Lukov, Mojc in drugih najstnikov, ki so svoje intimne slike delili z drugimi, je veliko. Prav tako je veliko Timotejev, Ev, Gašperjev in drugih, ki so takšne fotografije prejeli, izkoristili pošiljateljevo zaupanje in jih brez premisleka o posledicah delili dalje. Da bo primerov, ko se seksting spremeni v čustveno nezgodo, manj, se moramo z mladimi pogovarjati tudi o tej temi. Treba jih je seznaniti z vsemi možnimi posledicami: čustvenimi, družbenimi in tudi pravnimi.

Pri tem ne smemo pozabiti na škodljiva dejanja, ki so lahko posledica sekstinga in na zlorabo zaupanja med partnerjema ali prijatelji. Prav tako se je treba pogovarjati, kakšne fotografije lahko pošiljamo drugim in kaj lahko objavljamo na družabnih omrežjih in drugje na internetu. Velik poudarek dajemo razumevanju in spoštovanju zasebnosti, česar najstniki v puberteti pogosto ne razumejo.

Če se zgodi, da seksting preseže meje zasebnosti dveh in se posnetki začnejo širiti, je treba ustrezno ukrepati. Najstnika, ki je žrtev, pomirimo in ga nikakor ne obsojamo. Razložimo mu, kaj bomo storili in koga vse bomo obvestili o dogodku in ga ne izločimo iz reševanja zapleta.

Najprej poskrbimo za zaščito dokazov. Naredimo posnetke zaslona oziroma spletnih strani, kjer se je posnetek pojavil. Obvestimo šolo in starše vseh vpletenih ter vključimo policijo. Če je mogoče, vključimo tudi vrstnike, ki so lahko v oporo žrtvi. Spletne strani, kjer so intimne fotografije objavljene, obvestimo, da gre za posnetke mladoletne osebe in zahtevamo, da posnetke odstranijo. Enako storimo na družabnih omrežjih, kjer lahko običajno takšne posnetke z nekaj kliki prijavimo. Pri odstranjevanju nam lahko pomagajo vrstniki, ki spremljajo več različnih družabnih omrežij, skupin in aplikacij za sporočanje ter imajo tako boljši pregled.

Prepoved sekstinga ima majhen učinek, saj je za najstnike najbolj mamljivo tisto, kar je prepovedano. Informiranje in izobraževanje o posledicah sekstinga in o zaščiti zasebnosti bo zagotovo imelo boljši učinek kot pa prepoved.

***

Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si.