Bodi varen: Varovanje zasebnosti na spletu

Pretirano razkrivanje osebnih podatkov na spletu lahko pripelje do različnih težav in neprijetnosti.

pon, 25.12.2017, 10:00

Safe.si svetuje

Točka ozaveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si deluje na področju ozaveščanja otrok, najstnikov, staršev in strokovnih delavcev (učiteljev, socialnih, mladinskih delavcev ...). Glavna dejavnost je ozaveščanje mladih uporabnikov interneta in mobilnih naprav, staršev in učiteljev, kako se lahko zaščitijo pred tveganji ter varno in odgovorno uporabljajo splet in druge nove tehnologije. Poleg delavnic in predavanj pripravljajo številna uporabna gradiva in informacije, ki so dosegljive na njihovi spletni strani. V sklopu projekta deluje tudi Spletno oko, ki omogoča anonimno spletno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora.

Točka Safe.si je del projekta Center za varnejši internet, ki ga izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije (MISSS), financirata pa ga Agencija INEA pri evropski komisiji prek instrumenta za povezovanje Evrope in ministrstvo za javno upravo.

Žan-Luka je devetošolec, ki ga zanimajo modelčki vlakov. Doma ima veliko zbirko vlakcev, s katerimi se v prostem času igra. V nasprotju s sošolci, ki velik del svojega časa porabijo za video igre in družabna omrežja, Žan-Luka uporablja le facebook, kjer ima za prijatelje večinoma druge ljubitelje modelov vlakov. Sošolcev nima za prijatelje, ker jih vlakci ne zanimajo.

Minuli vikend je na svojem profilu objavil fotografijo, kjer je skupaj z novo lokomotivo, ki jo je dobil za rojstni dan. Prejel je veliko všečkov in nekaj pozitivnih komentarjev »facebook prijateljev.« V ponedeljek zjutraj po prihodu v šolo pa so ga sošolci začeli žaliti in se iz njega norčevati, češ da je otroček, ker se igra z vlakci. Preko snapchata je zaokrožila fotografija, ki jo je objavil na facebooku. Sošolka, ki mu je všeč, mu je celo rekla, da je še dojenček. Žan-Luka se je želel od sramu vdreti v zemljo.

Zgornja zgodba, kjer na splet nenadzorovano uidejo zasebni oz. osebni podatki (tudi fotografije sodijo med osebne podatke), je zelo pogosta, seveda v različnih oblikah. Žan-Luka je imel narobe nastavljene nastavitve zasebnosti na facebook profilu in njegova fotografija je bila dostopna čisto vsem.

Varovanje zasebnosti na spletu je zahteven proces, ki ga ne obvlada vsakdo. Na eni strani od nas različna podjetja, ki ponujajo spletne storitve (npr. družbena omrežja), zahtevajo od nas kopico osebnih podatkov, od datuma rojstva pa vse do številke mobilnega telefona, po drugi strani pa tudi sami vse preveč radi razkrivamo svoje osebne podatke.

Nove tehnologije ustvarjajo veliko priložnosti za kreativnost. Otroci in najstniki, ki veliko uporabljajo družabna omrežja in aplikacije, prek njih izražajo svojo identiteto. Hkrati pa so lahko tudi zelo dovzetni in hitro prizadeti zaradi žaljenja, zmerjanja in opravljanja, saj šele razvijajo svojo osebnost in samopodobo. Poleg nepoznavanja nastavitev zasebnosti in varnosti na družabnih omrežjih in v aplikacijah na mobilnih telefonih je nekritičnost do razkrivanja osebnih podatkov največkrat vzrok za težave.

Mladi in odrasli se ne zavedajo dovolj, da lahko do osebnih informacij, ki jih objavljajo na spletu, dostopajo vsi, vključno z njihovimi starši in starimi starši. Ne smemo pozabiti, da vedno več zaposlovalcev preverja spletno zgodovino in spletne objave kandidatov za službo. Osebne informacije, ki so objavljene na spletu, lahko uporabijo tudi ljudje s slabimi nameni. Niso redki primeri, ko so vlomilci vlomili prav zato, ker so na spletu dobili informacije o odsotnosti lastnikov hiše oz. stanovanja, ki so na svojem facebook profilu javno objavljali fotografije s počitnic v tujini.

Internet je javni prostor

Zavedati se moramo, da je internet javni prostor. To pomeni, da je vsak zapis ali slika na družabnem omrežju, forumu ali deljena preko katere izmed aplikacij, dejansko javna. Čeprav jo delimo le z zaprtim krogom ljudi (prijateljev, znancev), pa jo lahko ti brez težav shranijo na svoj telefon ali računalnik in objavijo brez naše vednosti kjer koli na internetu. Objave, predvsem fotografije in videoposnetki, ki so iz kakršnega koli razloga privlačni za ogled (intimni posnetki, smešni posnetki ipd.), se zelo hitro širijo po družabnih omrežjih. Ko se enkrat začnejo širiti, širjenja praktično ni mogoče več ustaviti. Tudi če sami ne objavljamo zasebnih informacij, se je treba zavedati, da jih lahko objavi nekdo drug in jih prikaže v žaljivem kontekstu.

Poleg kriminalnih dejanj, ki imajo neposredne materialne posledice, nam objavljanje različnih zasebnih podatkov lahko povzroči materialno ali psihično škodo. Psihične posledice so najpogostejše ravno pri mladih, ki postanejo žrtve medvrstniškega žaljenja oz. nasilja.

Tveganja pri objavljanju osebnih podatkov in preventiva

Najpogostejše težave, ki so posledica objavljanja zasebnih podatkov in informacij (tudi fotografij in video posnetkov):
• zloraba osebnih podatkov v namene oglaševanja;
• nadlegovanje s strani vrstnikov ali popolnih neznancev v obliki žaljivih in neprimernih sporočil ter komentarjev;
• nezaželeni odzivi na objavljeno (odpuščanje z delovnega mesta zaradi zapisa na družabnem omrežju, težave pri zaposlitvi, v razmerju, negativen vpliv na prihodnje življenje, spor s prijatelji itd.);
• spolno nadlegovanje;
• kraja identitete - nekdo se lahko predstavlja v našem imenu in dela stvari, ki so nam v škodo;
• iz objavljenih podatkov na različnih spletnih straneh, družabnih omrežjih in v aplikacijah, je mogoče ustvariti zelo podrobno sliko o našem življenju in osebnosti.
Najboljša zaščita pred prevelikim razkrivanjem podatkov je nikakršno razkrivanje osebnih podatkov na spletu. To seveda iz različnih objektivnih razlogov dejansko ni mogoče oz. od nas zahteva, da se odpovemo nekaterim storitvam, ki jih želimo uporabljati in nam celo olajšajo življenje. Zato je pomembno, da pred vsako objavo tehtno razmislimo o morebitnih posledicah.
Če je le mogoče, ne objavljamo:
• slik in video posnetkov, na katerih smo mi ali člani naše družine (ne le intimnih ali neprimernih, temveč vseh - tudi naša podoba je osebni podatek),
• imena, priimka, naslova, telefonske številke, datum rojstva, e-poštnega naslova ipd.,
• komentarjev, mnenj, osebnih zapisov, izpovedi ipd.,
• zdravstvenih in drugih težav, ki jih imamo,
• gesel, številk kreditnih kartic, številk bančnih računov, EMŠO številke, številke zdravstvenega zavarovanja itd.,
• česarkoli, kar bi nam lahko škodovalo danes ali enkrat v prihodnosti.

Vse to ne velja le za objavljanje, temveč tudi za spletne pogovore z neznanci. Z nami lahko preko spleta na različne načine stopijo v stik ljudje, ki jih ne poznamo in skušajo od nas pridobiti različne informacije. Pri tovrstni komunikaciji moramo biti previdni, saj dejansko ne moremo vedeti, kaj se skriva v ozadju in kakšni so resnični motivi našega sogovornika. Tudi če se z nekom preko spleta pogovarjamo dlje časa (nekaj dni, tednov ali mesecev), to še ne pomeni, da mu lahko zaupamo.

***

Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si.

Prijavi sovražni govor