Bralna pismenost četrtošolcev konstantno raste, a ne v vseh skupinah    

V mednarodni raziskavi PIRLS so z vprašalniki za starše, učence in učitelje, iskali tudi povezavo med socialnoekonomskim statusom otrok in njihovo pismenostjo.

tor, 05.12.2017, 16:57

Povezanost z nasiljem

Tudi v tokratni raziskavi so merili pojav medvrstniškega nasilja v povezavi z branjem. Približno 15 odstotkov otrok nasilje doživlja tedensko (med njimi dve tretjini dečkov). Ti otroci so v primerjavi z drugimi precej slabši bralci, ugotavlja Pirls.

Otroci so nasilje definirali sami, in sicer med drugim kot izključevanje, zmerjanje, (spletno) nadlegovanje.

Ljubljana - Nobena država v mednarodni raziskavi bralne pismenosti Pirls v zadnjih 15 letih, ne napreduje tako konstantno kot Slovenija. Vendar vse skupine ne napredujejo enako - tisti otroci, ki imajo doma najboljše pogoje so v zadnjih letih tudi najbolj napredovali.

Pri pismenosti se prepletajo šolski kot obšolski dejavniki, nanjo izrazito vplivajo socialno-ekonomsko ozadja, zato ta ne more biti zgolj v domeni enega ministrstva, ampak vladni projekt, je dopoldne predlagala Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje. Zlasti zato, ker rezultati Pirls kažejo, da raven pismenosti in zmožnost učenja iz prebranih besedil četrtošolcev v primerjavi z drugimi državami ni ravno v zavidiljivem položaju, je ocenila Alenka Gril, namestnica direktorja Pedagoškega inštituta.

Tudi lanska raziskava, v kateri je sodelovalo 4500 otrok, je tako kot že v letih 2001, 2006 in 2011 pokazala, da sicer stalno napredujemo, saj ob vsakem preverjanju za 20 točk izboljšamo rezultat. Lani smo tako dosegli 542 točk, pri čemer mejnik 500 točk predstavlja povprečje uspeha držav iz leta 2001, na podlagi katerega ocenjujejo razlike v dosežkih pri posameznih merjenjih. Lani so bili najuspešnejši učenci v Rusiji (581) in Singapurju (576), blizu so jim bili v Hongkongu (569).

                                                              Avtor: Delo Infografika

Medtem pa na lestvici doseganja mednarodnih mejnikov kraljuje Singapur, ki ima večji delež boljših bralcev, za njim sta Rusija in Severna Irska. Slovenija je po številu najvišjih, višjih, srednjih in nižjih medtem točno na povprečju držav Oecd in EU. »Imamo nekaj več dobrih bralcev kot primerljive evropske države, imamo pa tudi kakšnega slabega več,« je ugotavljala nacionalna koordinatorka Pirls Marjeta Doupona, ki je poudarila, da se je na 96 odstotkov zvišalo doseganje najnižjega mejnika, osnovne ravni pismenosti.

Več knjig, več točk

»Slovenija je kot celota močno napredovala v bralni pismenosti, ampak to ne pomeni, da so napredovale vse družbene skupine,« je opozorila. V zadnjih 15 letih se je namreč povečal razkorak med med finančno najmočnejšimi in najšibkejšimi. Pri slednjih, ki imajo doma do 10 knjig, se je uspeh dvignil le za 33 točk, med tem ko se je pri najvišjih, ki posedujejo več kot 200 knjig, povečal za 49 točk, saj na pismenost ne vpliva le šola, ampak tudi splošna razgledanost in izobrazba staršev. Oba spola sicer napredujeta enakomerno, dosežene točke pa govorijo v prid deklicam, ki so dosegle 552 točk oziroma 19 več kot dečki. Lani so tako dosegli uspeh deklic iz leta 2006.

E-branje manj uspešno

Tokratna raziskava je prvič vključila tudi branje informativnih besedil na računalniku. Razlika med uspehom na ekranu in papirju je znašala 19 točk v prid slednjega, kar bodo na Pedagoškem inštitutu lahko pojasnili šele z naslednjo raziskavo. Dosežki otrok so dobri, a niso rezultat letošnjega leta, ampak vseh pred tem, je spomnila državna sekretarka in znova poudarila pomen stabilnega vlaganja v izobraževanje.

Odrasli imajo težave s pismenostjo

Medtem pa so odrasli v povprečju po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic Oecd, je pokazala raziskava Piaac 2016. Izmed 5.300 sodelujočih v starosti od 16 do 65 let ima z bralno pismenostjo težave kar vsak četrti Slovenec. Besedilne spretnosti so tiste, ki posamezniku dajejo zmožnost razumeti in uporabiti informacije iz različnih besedil. Izmed vključenih v raziskavo je najvišje ravni teh spretnosti doseglo le okoli 5,6 odstotka odraslih, kar je manj od povprečja sodelujočih držav, ki znaša 10,6 odstotka. 

Ti so sposobni povezati, interpretirati in sintetizirati informacije iz daljših besedil, ki vsebujejo pogojne oziroma nasprotujoče si informacije, kompleksno sklepajo in uporabijo splošno znanje. Dobro se znajdejo tudi v naboru motečih informacij, ki so pa so le na videz enake pravim. 

Četrtina razume le kratka besedila

Srednjo raven besedilnih spretnosti  je doseglo okrog 31,2 odstotka odraslih. Ti razumejo in se pravilno odzovejo na zgoščena in daljša besedila, v katerih so pogosto prisotne nasprotujoče si informacije, znajo prepoznati, interpretirati in ovrednotiti eno ali več informacij, pogosto sklepajo, izluščijo pomen in zanemarijo nebistveno. A tudi v tem segmentu smo pod povprečjem sodelujočih držav OECD, kjer je takih odraslih 35,4 odstotka. Slabih 25 odstotkov sodelujočih v raziskavi pa je doseglo 1. ali manj kot 1. raven besedilnih spretnosti, kar je večji delež kot je povprečje OECD, ki znaša 18,9 odstotka. Skoraj četrtina sodelujočih odraslih je tako sposobna prebrati zgolj kratka besedila o znanih temah in najti eno točno določeno informacijo, ki je po obliki in vsebini enaka vprašanju oziroma navodilu. 

Raziskovalci opozarjajo tudi, da se kažejo znatne razlike pri uspešnosti glede na starost, izobrazbo in družbeno okolje. So se pa dosežki odraslih na področju besedilnih spretnosti v zadnjih dveh desetletjih pri nas opazno izboljšali, so zapisali v publikaciji. Pismenost odraslih oziroma njihova spretnost uporabe pridobljenega znanja v vsakdanjem življenju ima pomembne družbene učinke; boljša pismenost pomeni večjo vključenost na trgu delovne sile in pogosto tudi višje plačilo za opravljeno delo.

Prijavi sovražni govor