»Če likanje odloži alzheimerjevo bolezen, bom likal«

Ljubljana – Otrokovi možgani so čudež, ki ga težko doumemo. Dojenček – z besedami nevrologa dr. Blaža Koritnika – ni nič drugega kot »vrečka refleksov«. A v treh letih se možgani spremenijo v organ, ki zna našteti petnajst dinozavrov in pozna več teorij, zakaj so izumrli. To funkcijo možganov moramo vzdrževati, če želimo v prihodnosti zdravo in delujočo družbo, ne da bi bankrotirali.

Do rojstva na možgane vplivajo predvsem geni, po rojstvu pa okolje, torej starši in vse, kar se dogaja okoli nas. Njihovo zdravje in zmogljivost lahko spodbujamo in krepimo z izobraževanjem, ki torej ni pomembno zgolj zato, da se dobri osnovnošolci lahko vpišejo na vrhunske gimnazije ali univerze, ampak tudi zato, da bodo na starost bistri in samostojni.

»Če likanje za en mesec odloži nastop alzheimerjeve bolezni, sem pripravljen likati vsak dan,« je bistvo sporočila, da je treba skrbeti za možgane, če želimo lepo in zdravo starost, slikovito povzel psiholog in nevroznanstvenik dr. Vojko Kavčič z državne univerze Wayne v ZDA. Na tradicionalnem posvetu za ravnatelje, učitelje in vzgojitelje o etiki v vzgoji in izobraževanju Inštituta za etiko in vrednote Jožeta Trontlja je predstavil tudi svojo specialnost – umovadbo, kot je poslovenil kognitivni trening in tako slovenski jezik obogatil z novo besedo, ki je še ni v SSKJ.

Zakaj so možgani pomembni?

Kadar pomena in vrednosti nečesa ne znamo oceniti, si lahko pomagamo z denarjem. Bolezni možganov so drage. Leta 2010 so v tridesetih državah za stroške, povezane z njimi, porabili 798 milijard evrov. To je več, kot so namenili za rakave in srčne bolezni ter za sladkorno bolezen skupaj. Pri tem levjega deleža stroškov niso porabili za zdravila in plače medicinskih sester in zdravnikov. Največji delež finančnega bremena so nosile družine obolelih. Skrb za ljudi z boleznimi možganov večinoma pade na svojce.

V London School of Economics, kjer znajo dejstva preliti v številke, so že izračunali, da mora davke plačevati šest mladih, zato da lahko država v proračun dobi dovolj denarja za oskrbo enega starejšega bolnika. »Že zdaj vemo, da tega ne zmorejo v nobeni državi, zato je toliko bolj pomembno, da čim več pozornosti namenimo preventivi,« je poudarila dr. Mary Baker, nekdanja predsednica Evropskega sveta za možgane in predsednica projekta Leto možanov.

Hiter družbeni razvoj pri tem prav nič ne pomaga. Raziskave kažejo, da otroci spijo v povprečju devetdeset minut manj, kot so njihovi starši. In to ne zaradi pretirane količine informacij, ki prihajajo do njih, ampak zato, ker barve na zaslonih elektronskih naprav stimulirajo nevrone.

»Ker učitelji pomembno vplivajo na otroke v letih, ki so ključna za njihov razvoj, lahko veliko naredijo za preventivo. Upam, da bodo v šole znali prenesti sporočilo, kako naj pomagajo mladim,« je še dejala Mary Baker.

Varovalni ukrepi

Že nekaj preprostih ukrepov lahko pomeni veliko: uporaba čelade v prometu, ozaveščanje o škodljivem vplivu alkohola in skrb za zdrav življenjski slog. Ta vključuje zdravo prehrano s sredozemsko dieto, telesno aktivnost, trening uma oziroma umovadbo (reševanje križank, anagramov, rebusov in izobraževanje v najširšem pomenu skupaj z učenjem tujega jezika in glasbila), socialno angažiranost, primerno spanje, in kar je pomembno tudi za šolarje, ne le zaposlene, čeprav se tega ne zavedamo dovolj, spopadanje z vsakdanjim stresom in s trpinčenjem.

Možgani zmorejo veliko, a številnih dražljajev ne zmorejo obdelati. To po besedah dr. Blaža Koritnika lahko predstavlja velike frustracije. »Informacijska preobremenitev je verjetno škodljiva za možgane. Naša družba se brezkompromisno spreminja v informacijsko družbo, v kateri je v vsakem trenutku preveč informacij. Možgani se v evoluciji niso razvili, da bi znali vse to predelati. Razvili so se, da znajo primerjati nekaj možnosti in med njimi izbirati.«