Tiskane izdaje
Stojnice dijakov, ki so se na predstavitev svojega namišljenega podjetja pripravljali približno pol leta, so se šibile pod prospekti, letaki, druge pod kulinaričnimi mojstrovinami, izdelki domače obrti in lesa, tretje so vabile z dodelanim dizajnom. Pri marsikateri resnično nisi vedel, ali izdelek oziroma storitev morda vendarle nista resnična. Pri nekaterih si si to dobesedno želel.
Še tako dobro idejo pa je treba znati prodati, in četudi ni najbolj izvirna, lahko podjetniške finance rešita dobra prodaja in marketing. Že na prvi pogled je bilo očitno, kdo se je znal vživeti v naključnega obiskovalca in mu nastaviti »past«, v katero se bo ujel, ko bo nekoliko zdolgočaseno prišel mimo.
Nekateri so bili res izvrstni. Nasmejana dekleta, zgovorni fantje in posebna sejemska ponudba so zato prepričali prenekatere. Obiskovalci so se tako prepustili masaži rok dekletom iz podjetja, ki se je ukvarjalo z velnesom, drugi so sanjarili o posebnih doživetjih v termah, potovanjih ali ribolovu. Prav učno podjetje Carpi.us, ki so ga ustanovili, predstavljali in očitno uspešno prodajali njegove izdelke in storitve dijaki Šolskega centra Nova Gorica, je namreč zmagalo na 10. mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju. Morda jim je pri tem pomagala prav njihova posebna storitev team buildinga ...
Učenje je igra
Učna podjetja, čeprav namišljena, delujejo v okviru srednjih ekonomskih šol. Te imajo v svojih učnih programih poseben predmet, ki ga izvajajo v za ta namen pripravljenih učilnicah. Dijaki tako pri tem predmetu hodijo v službo v učno podjetje, v katerem določijo direktorja, organizirajo tajništvo, kadrovsko službo, nabavo, prodajo, skratka vse službe, ki jih pravo podjetje potrebuje. Podjetje ustanovijo na podlagi analize trga, ko torej ugotovijo, kaj trg potrebuje oziroma kaj bi potrošnikom lahko prodali. Potem podjetje registrirajo pri Centrali učnih podjetij Slovenije (Cups), ki organizira mednarodni sejem in ima sedež na Ekonomski šoli Celje.
Po registraciji odprejo transakcijski račun in začnejo trgovati oziroma poslovati kot v pravem podjetju, razlaga vodja Cupsa Mateja Kapitler: »Vse je fiktivno, vse je simulacija. Denarja ni in izdelkov kot takih tudi ne. Imamo pa priložnostne plačilne kartice, z njimi obiskovalci plačujejo na sejmih in si tako lahko privoščijo vse, kar želijo, pa se na njihovih računih nič ne pozna.«
Poslovanje podjetja spoznajo do obisti, saj ga vodijo v skladu z vsemi pravili in standardi, čeprav po malce prilagojenih obrazcih, ki jih pripravijo v Cupsu. Tako v podjetju obračunavajo plače, seveda ob tem »plačajo« vse prispevke, poravnavajo davčne obveznosti, ugotavljajo poslovno uspešnost, spoznavajo zunanje trgovinsko poslovanje in delovanje carine ter trgujejo z drugimi učnimi podjetji. Samo v Sloveniji jih je okoli 150, prek Cupsa, ki je član mednarodnega združenja European Pen International, pa se lahko povezujejo s kar 7500 podjetji z vsega sveta.
Novost: multimedija
Prvi mednarodni sejem učnih podjetij so v Celju organizirali po vzoru dobrih praks iz Avstrije. Sejem so vsako leto nadgrajevali, vsako leto je bilo več razstavljavcev. Letos je tujih manj, manjkajo bolgarski, romunski in češki dijaki, saj imajo prav v tem času tudi doma tovrstne sejme. Se pa opazi napredek v predstavitvah v primerjavi s prejšnjimi leti, meni Kapitlerjeva: »Na sejmu podjetja tekmujejo na podlagi dveh kriterijev; razstavni prostor in osebje. Imamo komisijo štirih strokovnjakov s področja marketinga, ki opravijo oglede, potem pa izberejo zmagovalce. Dijaki morajo obvladati vse veščine, od kreativnosti, ustvarjalnosti, samoiniciativnosti do komunikacije v domačem in tujem jeziku. Med obiskovalci so tudi novinarji. Letos so morali komisiji že pred sejmom poslati interaktivno promocijsko gradivo.«
Nekateri so pripravili televizijske spote, oglase, predstavitve power point, uredili celo spletne strani namišljenega podjetja in za pospeševanje prodaje uporabljali družbena omrežja. Čeprav so nekateri res presegli pričakovanja, to še ni norma, pravi članica komisije Snežana Delakorda: »Večina tega še vedno ne dela in seveda je med šolo in prakso velika razlika.« Kljub temu pa opaža premike v pozitivno smer v primerjavi s preteklimi leti: »Pred tremi leti multimedije skoraj ni bilo zaslediti.«
Slovenske juhe
Slovenske šole, ki so prišle na sejem, so poslale učna podjetja, ki so zmagala na šolskih tekmovanjih. Za dijaki so bili meseci priprav in trgovanja. Nasmejana Nina Žvegla iz Šolskega centra Ptuj je hitela razlagati, kaj vse imajo v njihovih Termah doživetja. Tako je pripovedovala, da si si kar zaželel, da bi bile te terme resnične. Sploh ni nehala razlagati o njihovi ponudbi, cilj sodelovanja na sejmu je omenila le na hitro: »Želimo se predstaviti kot šola, se preizkusiti v podjetju, poslovnem svetu in se naučiti prodajati.«
Posebno doživetje so sejmi tudi za dijake iz tujine. Tokrat so v Celje prišli iz Italije, Hrvaške, Črne gore in Litve. »Lani smo bile v Dubrovniku na podobnem sejmu in smo slišale za ta mednarodni sejem. Pol leta smo se pripravljale nanj. To je odlična izkušnja, ker združujemo teorijo in prakso,« je povedala Sandra Schaule s Korčule. Največ podjetij je prišlo iz Črne gore. Mija Golubović iz Danilovgrada je bila prvič na takšnem sejmu, Litovka Laura Markevčiute pa je bila že lani na podobnem na Češkem: »Ker smo iz turistične šole, smo se odločili za prodajo kulinaričnih izletov po naši državi. Vsak hoče jesti, pokusiti kaj novega. To je bilo naše izhodišče. Ko smo prišli sem, smo na primer slišali, da ponujate v Sloveniji veliko različnih juh. Bomo poskusili.«
Prav izleti po Sloveniji in nižja prijavnina na sejem so za tuje šole in s tem tuja učna podjetja privlačni. Očitno je to »tržna« niša tudi za Cups. Priložnosti namišljenega poslovnega sveta pa so tako lahko zelo resnične. Glede na izkušnje preteklih let jih bodo nekateri tudi udejanjili.
