Digitalni mediji povečali izposojo poučnih knjig

Ljubljana - S prvimi koraki v osnovno šolo so prvošolci zakorakali tudi v svet knjige. O bralnih navadah otrok smo vprašali na ljubljanski Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja. Kljub vse bolj razširjeni digitalizaciji ne verjamejo, da bodo otroci zaradi tega brali manj. Brali bodo le drugačne knjige.

O domačem branju v osnovnih šolah ne obstaja predpis o tem, v kakšnem obsegu in katere knjige naj učenci berejo. To je prepuščeno avtonomiji učitelja ali aktivu učiteljev, ki bolje poznajo svoje učence. Vodja aktiva za slovenščino iz osnovne šole Koseze Urška Perko pravi, da pri njih obseg, vsebino gradiv in število knjig na predmetni stopnji določi strokovni aktiv za slovenščino, na razredni stopnji pa posamezni razredni aktiv, oboje ob posvetovanju s knjižničarjem. Domače branje izvajajo od četrtega razreda, v prvi triadi pa spodbujajo predvsem branje pri bralni znački.

Branje pri starejših otrocih postane intimno

Ker za bralno značko ni enotnih pravil, imajo na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja bralno značko zastavljeno nekoliko drugače, da bi bila zanimivejša in bolj odprta za različne interese otrok. Poleg klasične imajo še ekološko bralno značko, ki učence spodbuja pri spoznavanju narave, okolja in živalskega sveta, ter bralne iskrice, ki jih nagovarjajo k branju zbirk. Priporočilni bralni seznam jim pripravijo v Knjižnici Bežigrad, šolska knjižničarka in koordinatorica bralne značke Maja Nagode Miklič pa z njimi sodeluje s predlogi iz prakse.

Nagode Mikličeva, ki je knjižničarka na šoli že deset let, opaža, da njihovi učenci še vedno radi berejo. Do sedmega razreda bralno značko opravi večina. Meni, da tudi zato, ker je v slovenski kulturi vzgoja otroka, da rad bere, prioriteta marsikaterega starša, ki – vsaj na začetku – ima ključno vlogo pri spodbujanju branja. »Hkrati branje prinaša tudi boljše učne rezultate, besedni zaklad in razvoj v vseh oblikah pismenosti – ne le v klasični bralni, ampak tudi v orientacijski, informacijski pismenosti,« dodaja. Prepričana je, da otrok, ki veliko bere, ostane bralec za zmeraj.

Zanimanje za bralno značko bo z leti postopno upadalo, kažejo podatki Društva bralna značka Slovenije. Podatki so pokazali, da je v prvem razredu bralno značko opravilo 96,99 odstotka učencev, v devetem razredu pa se je odstotek znižal na slabo polovico, na 40,94 odstotka.

A Nagode Mikličeva je prepričana, da to ni edini pokazatelj branja. Pravi, da je odstotek starejših otrok, ki opravijo bralno značko, manjši, ker jim knjiga pomeni zatočišče pri iskanju v času in prostoru. Tako, denimo, na šoli opažajo, da imajo otroci le do sedmega razreda radi glasno skupinsko branje: »To je zanje skoraj nagrada. Pri starejših pa branje postane nekaj zasebnega. Zanimajo jih področja, o katerih jim je nerodno govoriti na glas.«

Nič več dinozavrov, raje o vremenu

Nagode Mikličeva je tudi prepričana, da se interes za branje pri otrocih v prihodnosti ne bo zmanjšal. Nove digitalne medije vidi predvsem kot dopolnilo pri otrokovem učenju, ne kot grožnjo bralnim navadam. Opaža, da ko otroci na televiziji vidijo poučno oddajo, knjige o tej temi potem iščejo tudi v šolski knjižnici. Opisuje, da je uporaba digitalnih medijev povečala tudi izposojo poučnih knjig: »To je super, ker so poučna besedila velikokrat težka in presegajo mejo svoje starostne stopnje, tako da otroci gradijo svoj besedni zaklad.«

Ne zdi se ji, da je dostopnost drugih medijev skrajšala čas, ki ga otroci preživijo ob knjigah, le spodbudila jih je, da jih zanimajo druge teme kot prejšnje generacije: »Mislili smo, da bodo dinozavri vedno aktualni, a so se jih otroci naveličali. Po drugi strani jih zelo zanimajo vremenski pojavi. Lahko sklepamo, da otroci s starši gledajo televizijske novice, ki jih ne razumejo, in potem razlago zanje iščejo v knjigah.«