Tiskane izdaje
Bodoči dijaki, prisluhnite, dijaki in študenti vam svetujejo
Prva pomembnejša odločitev, ki vas, dijake, čake te dni, je, da si na informativnih dnevnih ogledate, kje bi v prihodnjih štirih letih utegnili nadaljevati svojo izobraževalno pot. Odločitev boste sprejeli sami, utrdil jo bo vaš uspeh, po določenem sistemu pa jo bo nazadnje zakoličila šola. Smo pa prosili več dijakov in študentov, da z vami delijo svoje izkušnje in vam poskušajo kar neposredno namigniti, na kaj je dobro biti pozoren, ko sprejemate odločitev o vpisu na srednjo šolo.
V prihodnjih dneh bomo točno opoldne objavili pisma Eve Malovrh, Aneja Irgoliča, Nejca Zupančiča, Jerneja Ciglerja, Žana Črnivca, Žige Hrena in Jakoba Robnika.
NE SPREGLEJTE: Na naslovu www.delo.si/srednje-sole smo objavili aplikacijo, v kateri lahko preverite, kakšni so razpisni pogoji posameznih šol, lahko pa jih tudi primerjali med seboj.
***
Morje izobraževalnih ustanov, poplava izobraževalnih programov, tona informacij in to v času, ko se mladi spopadamo s kronično neodločnostjo. Izbrati tisto »ta pravo« postaja vse bolj podobno tantalovim mukam. Prihaja čas, ko vprašanje KAM? postaja tako zelo pomembno. Ker že tretje leto podajam informacije iz prve roke in vem, kaj zanima starše in učence, mlajšim generacijam rad svetujem, da se na dotični šoli pozanimajo glede predmetnika, mrežnega ocenjevanja znanja, o možnosti strokovnih ekskurzij in možnostih medpredmetnega povezovanja, ki ustvarja dejansko modre in ne samo naučene ljudi.
Pred približno štirimi leti sem se s tem spopadal tudi sam. Ob panoramskem pogledu nazaj, bistvenih sprememb ne bi naredil. Vesel sem, da kot predsednik dijaške skupnosti na Prvi gimnaziji Maribor, spremljam začetno zmedenost, takrat še osnovnošolcev, na informativnih dnevih. Nato živahnost in igrivost fazanov in ključno: napredek, ko se dijaki prebijejo v drugi, tretji, četrti letnik.
Skozi lastno izobraževalno pot sem spoznal, da se je tisti, ki pravi, da je bistvo srednje šole nizanje podatkov in ocen, izgubil v sistemu sodobne družbe, ki pomena neformalne izobrazbe ne razume več. Formalna teoretična znanja so tista, ki dajo splošno razgledanost in gola dejstva. Neformalna pa tista, ki oblikujejo aktivnega in predvsem kritičnega državljana. V šolah (žal) postavljamo teoretična znanja pred inovativnost, samoiniciativnost in neformalne veščine. Splošni faktum, imam diplomo, pričakuje me služba že dolgo ne drži več. Formalno pred neformalnim, pa posledica zmedenega šolskega sistema. Zato je toliko bolj pomembno, da ob izbiri upoštevate tudi obšolske dejavnosti, ki jih nudi šola. Na šoli možnosti so, samo najti jih je treba.
Popolnoma realne slike o šolah na informativnem dnevu ne pričakujte. Mladi naj se zavedajo, da oni izberejo šolo in ne šola njih. Njihovi kriteriji naj bodo visoki, slika želja pa jasna, saj bodo samo tako lahko prišli do želenega cilja. Tukaj ni prostora za manipulacijo, ampak samo za odličnost. Četudi kulice, majice in letaki pritegnejo neproduktivno in slepo pozornost. Priporočljivo je iskati informacije po različnih kanalih. Naj vas nebo sram, strah. Skratka, kakršnakoli vprašanja o vpisu, ki jih napotite na profesorje, dijake in socialne delavce, so na mestu.
Vsem profesorjem pa polagam na srce, da skrivnost dobrega poučevanja ni samo spoštovanje učencev, temveč spodbujanje učencev, da stopijo iz okvirjev in prerastejo meje sedanjega mišljenja, saj samo tako ustvarjamo generacijo, ki bo skrbela zase, za nas, vas in tisto, ki še ni ogledalo luč sveta.
Anej Irgolič, dijak Prve gimnazije Maribor in predsednik dijaške skupnosti na šoli. Je udeleženec več mednarodnih konferenc po Evropi na temo človekovih pravic (simulacije EU parlamenta, OZN...). Prav tako se redno udeležuje javnih debat s področja mladinske in Evropske politike. Njegova prostočasna muza so televizija, časopis in radio.
