Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je zagotovila denar za financiranje ur učne pomoči, ki jo izvajajo učitelji kot eno od oblik dodatne strokovne pomoči in ki je že doslej štela kot dodatno delo, za katerega so bili enotno plačani po 11,94 evra bruto na izvedeno uro.
Vlada je zagotovila, da bo izpolnila vse zakonske obveznosti, kar pomeni tudi sredstva za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.
Kljub temu je burna razprava, ki jo je sprožil ukrep ministrice za šolstvo Stanke Setnikar Cankar, da te oblike pomoči ministrstvo začasno ne bo financiralo, spodbudila vprašanja, kaj učitelji delajo za plačo in za kaj so dodatno plačani.
Računsko sodišče je že jeseni opozorilo, da ravnatelji preveč poljubno merijo delovne obveznosti učiteljev zunaj razreda. V štiridesetih urah tedenske delovne obveznosti, ki velja tudi zanje, morajo učitelji predvsem izvesti 22 pedagoških, torej 45-minutnih ur (učitelji slovenščine pa 21 ur). Pedagoško uro običajno enačijo s 60-minutno uro, torej jim za preostalo delo ostane osemnajst ur. Mednarodne primerjave, preračunane v 60-minutne ure, sicer kažejo, da so slovenski učitelji v razredu od 16 do 17 ur, kar je v povprečju manj kot v drugih državah Evropske unije.
Sedem ur za drugo delo
Kaj torej učitelji počnejo v preostalih 18 urah? Po neformalnem dogovoru velja, čeprav to ni nikjer opredeljeno, da jim za vsako šolsko uro, ki jo preživijo v razredu, pripada še šolska ura (45 minut) priprave nanjo. Za ure v razredu in priprave nanje torej porabijo približno triintrideset ur. Vsak teden jim tako ostane še 7 ur, ki jih napolnijo z drugim delom.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 119. členu določa, kaj vse sodi med druga dela učiteljev. To je denimo sodelovanje s starši in v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje, zbiranje in obdelava podatkov, mentorstvo učencem in sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov in drugih prostorov, organiziranje različnih akcij in dejavnosti, priprava in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom.
»Ta opravila so dodatna obveznost, s katero dosežejo 40 delovnih ur, zato zanje niso posebej plačani. Področje namreč ureja tudi zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in možno se je sklicevati na oba. Na neurejenost oziroma na to, da ZDR velja za vse poklice, ne glede na to, koliko časa se je treba zanje izobraževati in kakšna je struktura ali zahtevnost dela, ravnatelji opozarjamo že desetletja, pa se ne zgodi nič, ker nered očitno nekomu ustreza. Menim pa, da ni ustrezno med seboj primerjati dela in nalog univerzitetnih profesorjev in delavcev v proizvodnji. A prav v to sili ZDR s predpisovanjem 40-urne delovne obveznosti za vse. Poleg tega smo šolniki prepogosto talci dnevne politike, ki si poskuša zagotoviti volilne glasove, zato označuje znanstvenike, raziskovalce, profesorje, učitelje za parazite,« poudarja Gregor Pečan, ravnatelj Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani.
Proti osemurni prisotnosti
Na šolah vodijo evidence opravljenega dela in doprinosa ur, ki jih izkoristijo v času počitnic. Na ljubljanski Osnovni šoli Savsko Naselje in na grosupeljski Osnovni šoli Louisa Adamiča učitelju za priprave, popravljanje in ocenjevanje pripada 14,5 ur. »Vendar je to obseg, ki je določen formalno in v praksi ni enakomerno razporejen. Dejansko je pogosto večji in se spreminja glede na dinamiko šolskega leta,« pravita ravnateljici Verica Šenica Pavletič in Janja Zupančič. Delo z učenci s posebnimi potrebami (učenci s primanjkljaji in nadarjenimi učenci) na obeh šolah sodi med redno delo. Razliko med številom dni dopusta in dnevi, ko niso v službi, med šolskim letom nadomestijo s spremstvom, udeležbo na izobraževanju izven pouka, z nadomeščanjem in dežurstvom.
Da učitelji med šolskim letom delajo tudi 42 ur na teden in več, da so potem lahko poleti doma, opozarja tudi Gregor Pečan. »Ravnatelji moramo poskrbeti za to, da imajo vsi učitelji obremenitev približno enako razporejeno, a lahko naletimo na nasprotovanje. Vzvodov, da bi jih k temu prisilili, nimamo, pa tudi pametno ni, da se z zaposlenimi prepiramo zaradi stvari, ki niso sistemsko urejene. Navsezadnje, vsakih pet let dajejo soglasje k imenovanju ravnateljev, tudi če je to neobvezujoče.«
Glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj pravi, da se računsko sodišče dotika zahtevnega področja opredeljevanja delovnega časa učiteljev. Ekonomijo razporejanja delovnega časa bi morali po njegovem prepustiti v največji možni meri učiteljem in jim zaupati, da bodo ravnali racionalno. »Seveda morajo biti dolžnosti, ki jih morajo učitelji opraviti, jasno določene, potreben je nadzor, ki omogoča preverjanje in tudi sankcioniranje. Dvomimo, da je rešitev v osemurni prisotnosti na delovnem mestu, ki v principu temelji na nezaupanju do učiteljev. Tudi analize kažejo, da se zgolj z zapovedano prisotnostjo na delovnem mestu kakovost izobraževalnih procesov ne izboljša.«
