Državna prvakinja Vanja Jus v minuti pogoltne 994 besed

Naslov prispevčiča, sledeč usodi 38-letne Vanje Jus, drži dvakratno. Ker ne delamo več po jugoslovanskem standardu, če gre za metaforo standarda, pa magistrica prava, državna prvakinja v hitrem branju, to, logično, počne nadstandardno.

Tudi za telesno bolj grintave obstaja rešitev, tekmovanja na najvišji ravni. V olimpizmu ločimo poletne in zimske športe, svetovna organizacija miselnih športov pa zajema pomnjenje in hitro branje. V pomnjenju smo imeli Slovenci že nekaj državnih merjenj, nedolgo tega prvo v hitrem branju v Mariboru.

Državna prvakinja je postala Korošica Vanja Jus, zaposlena v EIC (Evropski inovacijski center) Univerzum Minerva v Mariboru. Božansko ime mi razloži tako: »Minerva je nabildana Atena.« Pomeni nekoliko modrejša.

Minerva se ukvarja z intelektualno lastnino, učenjem učenja in mreženjem nevladnih organizacij s področja izobraževanja.

Svetovno organizacijo, v navezi z njo Minerva pripravlja državna prvenstva, pomnjenjsko se imenuje memoriada, bralno hibra, sta ustanovila Britanca, nekdanji šahovski velemojster Raymond Keene in oče miselnih vzorcev Tony Buzan. Miselni vzorci? Jusova razlaga: »V osnovi mislimo v slikah, na podlagi tega preidemo v govor, z miselnimi vzorci si pomagamo pri učenju.«

Pred branjem še malo po spominu. Tekmovalno pomnijo v desetih disciplinah, imena in obrazi, datumi zgodovine, variacije zaporedja kart, binarna števila, hitra števila, pomnjenje vrstnega reda besed ... Morda mi je Jusova naštela vse discipline, natipkal sem jih, kolikor sem si jih zapomnil. In »vse te tehnike apliciramo v šole«.

In branje? »Branje je veščina, z vadbo dobivaš hitrost, hkrati ohranjaš razumevanje.« Bistvo hitrega branja je, da »prihraniš čas in si ob branju hkrati še bolj pozoren«. Jusova aplicira na vožnjo avtomobila, hitrejši ko si, bolj moraš biti skoncentriran. Če nisi hiter zaradi opitosti. Torej, hitro branje nikakor ni samo sebi v slast. Prihranek časa ob enakem razumevanju, včasih so čas merili z denarjem, dandanes ga lahko pretopimo v marsikaj koristnega.

Sovozniški prst

Tekmovalno hitro branje si analfabet predstavljam v glasni obliki, saj sicer ni možno merjenje, nadzor. Pa ni tako. Tehnike hitrega branja: »Začnemo z glasnim branjem,« otroci, kajne, »to počasi preide v tekoče branje, nato v tiho branje.« Saj poznate, ko kdo pri branju premika ustnice. »To je ostanek glasnega branja, to je subvokalizacija, ki branje upočasnjuje.«

Je pa kar nekaj dejavnikov, ki branje bodisi pospešijo ali zavirajo. Za hitrost so neugodni subvokalizacija pa razmišljanje ob posameznih prebranih besedah, »besedah, ki nas čustveno zadenejo«, pa branje nazaj, vračanje na začetek stavka, misli. To počnejo počasneži. Uporaba prsta pa branje pospešuje, prst je vodilo, kazalo, kot sovoznik na reliju, če se razumemo. Hitrosti pomaga, če »zavestno gledamo le zgornje dele črk, ki so vizualno prepoznavnejši od spodnjih«. Pomembno je tudi širjenje bralnega kota, idealna oddaljenost oči od črkovja je 45 centimetrov, ako vam bog ni slabega vida namenil. Besed se lahko lotimo preletavaje, s prstnim vodilom, z diagonalnim, poševnim branjem ...

Torej, hitro branje je tiho branje, na tekmovanjih: »Najprej je branje knjig.« Tekmovalec dobi tri knjige, ki so že izšle, a še niso na policah, »za vsako imaš pol ure časa«. Nato jo zapreš in dobiš vprašanja, s katerimi preverijo verodostojnost, razumevanje prebranega. Potem je branje člankov, »kdo jih več prebere, vprašajo te, na kateri strani časopisa je kaj objavljeno«. Ena od disciplin je preletavanje, tekst preletiš, nato označiš določene besede. »V tujini pa imajo še razumevanje prebranih člankov.«

Razumevanje se ocenjuje na podlagi bralčevih odgovorov, na razpolago imaš možnosti a, b, c. Prebereš tri knjige, upošteva se sredinski rezultat. Recimo, v prvi knjigi prebereš 90, v drugi 80, v tretji 70 strani. Šteje osemdesetica, »če bi se morda zgodilo, da tekmovalec knjigo že pozna, če jo je že prebral in bil v prednosti«. Da bi dve ali celo vse tri, je minimalno verjetno.

Za uspeh hitrega branja je »prva želja, verjetje, da zmoreš«. Povprečno človek, tako Jusova, »prebere približno 250 besed na minuto«. Svoj materni jezik ali tuji jezik, ki ga obvlada. Zanimivo, počasnejši govor, bolj zaspana narečja, menda ne vplivajo na hitrost branja. Še mimotipkaje, za najhitrejšega govorca med svetovno znanimi (milijonov neznanih žensk ne štejemo) je veljal JFK. Hecno, izgovoril je lahko 300 besed na minuto, mi ga pa s tremi črkami označujemo.

»Moški so boljši v pomnjenju, hitro branje pa bolje razvijajo ženske, so bolj čustvene, imajo izrazitejšo domišljijo, senzibilnost ...« Se strinjate? Ta delitev, poudari Jusova, je zelo površna.

Super Angležinja

Hitrobralni svetovni rekord ima 63-letna Angležinja Anne Jones, ki je pred drugimi toliko kot Serena Williams pred udrihačicami z loparjem. Knjigo Harry Potter in svetinje smrti je prebrala v 47 minutah − torej s hitrostjo 4251 besed v minuti. Absolutni Vanjin slovenski rekord je, drugič povedano, 994 besed. »Slovenci si želimo na mednarodna tekmovanja«, verjetno pa je velik del sveta hendikepiran, na svetovnih merjenjih se bere angleško. Pred tekmovanji Vanja tiho vadi, bere, po tri ure na dan, sicer po uro.

Eden od njenih treh otrok, Erazem, je bil na DP tretji v kategoriji od osem do dvanajst let, v 60 sekundah je prebral 182 besed: »Erazma smo kar malo silili v to.« Škodilo mu gotovo ne bo. Minerva s svojimi programi, denimo Memo help, skrbi za odlaganje demence med starostniki, načrtuje bralne klube, pogostejša tekmovanja ...

Ja, po eni strani jadikujemo, da vse manj beremo, po drugi pa se ta veščina športno razvija v nepreštevno kanalčkih. Na delavnici bi izvedeli, da hitro branje ni primerno za branje zelo zahtevne strokovne literature, leposlovnih del, pesmi, proze, prebiranje formul, enačb. In, ste vedeli, da vam 93 odstotkov bralnega časa vzamejo postanki, sedem pa gibi, gibi so kratki in trajajo povprečno 22 milisekund, postanki, fiksacije, četrtino sekunde ... Namesto petsto ozko usmerjenih postankov na eni strani, kot jih opravi počasni bralec, jih bo hitrejši potreboval le sto in tako očem prihranil mišični napor.

Torej, ste sploh vedeli, kaj počnete, ko berete? Če ste se čez tole prebili prej kot v minuti, ste slovenski prvak. Ali prvakinja. Če ste se prebili.