Tiskane izdaje
Ljubljana – Informacijski pooblaščenec je pred dnevi izdal delno odločbo, po kateri morata Fakulteta za upravo in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Delu posredovati kopije avtorskih in podjemnih pogodb, ki sta jih v zadnjih desetih letih sklenili z redno zaposlenimi profesorji.
V uredništvu Dela smo že marca, takoj ob izbruhu afere o honorarjih predavateljev, ki je odnesla takratno ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja od dveh fakultet zahtevali posredovanje kopij avtorskih in podjemnih pogodb skupaj 22 redno zaposlenih predavateljev od leta 2003. Ti predavatelji so se namreč po marca razkritih podatkih v Supervizorju uvrstili v vrh redno zaposlenih prejemnikov avtorskih honorarjev v javnem sektorju oziroma so se uvrstili visoko med prejemniki na njihovi matični fakulteti.
Prav tako smo zahtevali kopije vseh poročil o opravljenem delu po teh pogodbah, ki so jih prejemniki morali predati fakulteti in iz katerih je razvidno, kaj vse so opravili za posamezen honorar. Pri tem pa se je zataknilo. Odločba, ki jo je pred kratkim izdal Informacijski pooblaščenec, je le delna in se nanaša zgolj na posredovanje kopij pogodb, ne pa tudi poročil o opravljenem delu. Tako je zato, ker je dokumentacija zelo obsežna, in tudi zato, ker ga pri delu, kakor kaže, ovirata fakulteti.
Oviranje Informacijskega pooblaščenca
Zakon določa, da bi morali fakulteti vso dokumentacijo, torej tudi poročila o opravljenem delu, posredovati na zahtevo Informacijskega pooblaščenca, in sicer takoj oziroma najpozneje v osmih dneh. Toda obe fakulteti sta tako ravnali le v primeru avtorskih in podjemnih pogodb.
Informacijski pooblaščenec je upravno fakulteto pozval 11. avgusta, ekonomsko pa 19. avgusta, naj mu posredujeta še poročila, a tega v navedenem roku nista storili. Obe sta namreč zaprosili za podaljšanje roka, češ da gre za obsežno gradivo. Informacijski pooblaščenec jima je odobril podaljšanje roka, vsaki za skupno 35 dni, ki pa ta čas še ni potekel – upravna fakulteta mora posredovati poročila do 15. septembra, ekonomska pa do 24. septembra. V nasprotnem primeru se njunima odgovornima osebama obeta globa v višini 417 do 1043 evrov.
In vse kaže, da jima ta – če ne bosta spoštovali zakonskih določb – ne bo ušla. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na vprašanje Dela, ali in kako bodo ukrepali proti fakultetama, pojasnila, da zahtevane dokumentacije do včeraj še niso prejeli. »O nadaljnjih ukrepih bomo razmišljali v primeru prekoračitve roka,« je sporočila in dodala, da bodo, »če bo to treba«, ravnali skladno z zakonskimi določili in za prekršek kaznovali odgovorni osebi.
Vsaj ena odgovorna oseba fakultete, dekanja Metka Tekavčič, pa je v zadnji korespondenci z Informacijskim pooblaščencem že napovedala, da jim bodo »dokumentacijo postopno dostavljali tako, kot nam to omogoča delovni proces, o tem pa bomo obvestili Univerzo v Ljubljani, resorno ministrstvo in zakonodajalca«.
Fakulteta za upravo bo, kot kaže njena korespondenca z Informacijskim pooblaščencem, najbrž v ponovno podaljšanem roku vendarle dostavila poročila njenih predavateljev o delu, ki so ga opravili po avtorskih pogodbah. Ekonomska fakulteta se je, kot kaže, postavila na okope.
Informacijski pooblaščenec (IP) je pred dnevi z delno odločbo fakulteti za upravo (FU) in ekonomski fakulteti (EF) naložil, da Delu posreduje kopije avtorskih in podjemnih pogodb profesorjev v obdobju od leta 2005 do 2015. O drugem delu naše zahteve – posredovanju poročil o opravljenem delu – pa še ni mogel odločiti, saj mu fakulteti še nista posredovali dokumentacije. To mora organ IP posredovati nemudoma, a je bil rok zaradi obsežnosti gradiva podaljšan (za skupaj 35 dni). Pri tem je upravna fakulteta IP v reševanje odstopila pritožbo že pred tremi meseci, ekonomska pa pred skoraj štirimi meseci. Dokumentacijo bi lahko v tem času že pripravili.
Zahtevi za dostop do dokumentov obeh fakultet in pritožbi zaradi zavrnitve sta delo podpisane avtorice tega besedila. Zakon strankam v postopku daje pravico vpogleda v korespondenco pritožbenega organa, torej IP in to smo tudi uveljavili.
Dopisovanje IP s fakulteto za upravo kaže, da je ta poskušala doseči še daljši rok za posredovanje (skupaj 45 dni), a jo je Informacijski pooblaščenec zavrnil. Vprašali smo, zakaj ovirajo pritožbeni postopek, in zagotovili so, da dostava preostalih dokumentov poteka, toda ker je obsežna, otežuje njihovo delo. »Ker tako velik zalogaj v stroškovnem in kadrovskem smislu moti delovni proces, smo urad zaprosili za podaljšanje roka. Naša prošnja je bila žal zavrnjena.«
Tekavčičeva nad IP
Drugače je z ekonomsko fakulteto. Dekanja Metka Tekavčič je 27. avgusta (vse tri dopise Tekavčičeve najdete na dnu članka) IP sporočila, da poročil o opravljenem delu ne morejo pripraviti, češ da so vse originalne pogodbe pri Informacijskem pooblaščencu: »Z obžalovanjem moram ugotoviti, da smo za namen priprave in obdelave te dokumentacije v državi porabili že na tisoče evrov davkoplačevalskega denarja, pri čemer nam namen tega početja zanesljivo ni jasen z vidika javnega interesa in porabe proračunskega denarja.« IP je tudi obvestila, da bodo na EF pripravili »celovito cost-benefit analizo«, s katero bodo seznanili zakonodajalca.
Tekavčičeva je v odgovoru uslužbenko IP najprej obtožila nesamostojnega dela: »Ugotavljam, da ste si očitno po najinem razgovoru, v katerem sem vam pojasnila, kaj to pomeni, in se mi je zdelo, da sva se razumeli, morali premisliti po naročilu katerega od nadrejenih.« Pri pisanju se je tudi sama zavedala, »da moj tokratni ton pisanja ni običajen, še manj pa sem mu naklonjena, saj stvari želim urejati razumno«. Temu je sledilo obžalovanje trošenja proračunskega denarja in napoved, da bo o zadevi obvestila državni zbor, za mnenje pa bo prosila ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. »Prepričana sem, da IP kot državni organ v zadevnem primeru s svojim ravnanjem ne prispeva k transparentnosti delovanja javnega sektorja in ne uresničuje svojega poslanstva, ampak, žal, troši predvsem ogromno davkoplačevalskega denarja za stvari, ki jih je težko utemeljiti z javnim interesom.«
IP je za skrajni rok postavil 24. september, Tekavčičeva pa je – ne oziraje se na uradni dopis IP – zapisala: »Kot sem vas že obvestila, zdaj nimamo kapacitet za pripravo dokumentacije.« Menila je še, da je »začel IP s svojimi zahtevami ovirati naše redno delo in izvajanje naše redne službe, ki je financirana s proračunskim denarjem, pri čemer bomo morali za ohranjanje standardov kakovosti, ki jih zahtevajo mednarodne akreditacije, proračun pa jih ne financira, pridobiti visok odstotek neproračunskih virov financiranja.«
Tudi EF smo poslali vprašanje o tem, zakaj ovira pritožbeni postopek. Odgovorila nam je Tekavčičeva, a ne neposredno na naše vprašanje. Ponovila je nekatera stališča iz korespondence in nas povabila na obisk fakultete.
