Goseničji ples (video)

Uganete, kaj počno kosmate živalice na videu? Se grejejo? Branijo? Razmnožujejo?

Fri, 25.03.2016, 10:00

Narava vedno znova preseneča s svojimi stvaritvami. In tako je tudi avtorja zgornjega posnetka, ko se je pred časom potikal po Dalmaciji. »Ples« gosenic pritegne pozornost predvsem z usklajeno koreografijo, obenem pa vzbudi radovednost. Kaj vendar počnejo majhna kosmata bitjeca? Se grejejo? Družno napadajo opazovalčevim očem nevidnega sovraga? Gre morda za skupinski podvig s ciljem nadaljevanja vrste? ... Kot je pokazalo nadaljnje poizvedovanje, nič od naštetega.

Pa pojdimo po vrsti. Gosenice na posnetku pripadajo vrsti pinijevega (borovega) sprevodnega prelca, približno štiri centimetre velikega metulja, ki so ga pri nas prvič opazili na začetku prejšnjega stoletja na Krasu, do danes pa se mu na srečo, zahvaljujoč naravni barieri, ki jo tvorijo Trnovski gozd, Nanos in Javorniki, ni uspelo razširiti dlje od Krasa in Primorja. Zakaj na srečo? Ker je pinijev sprevodni prelec nevaren škodljivec bora, gosenice pa lahko s svojimi strupenimi dlačicami ob neposrednem stiku povzročijo nevšečnosti tudi ljudem.

Pinijev sprevodni prelec. Foto: Janez Kamin, Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev (ureja Prirodoslovni muzej Slovenije)

Zdaj pa nazaj k našemu vprašanju. Sprevodni prelec je dobil ime po značilnem vedenju svojih gosenic, ki se v iskanju hrane ali zavetišča nanizajo v značilno kolono, v kateri se vsaka izmed njih z glavo dotika zadkovega členka predhodne gosenice. Tako sestavljena kolona, na čelu katere je vedno samica, ima, kakor pojasnjuje poznavalec metuljev Stanislav Gomboc, precej zapleten sistem same procesije in komunikacije med posameznimi gosenicami. Če namreč ena gosenica v koloni izgubi stik z drugo, se takoj ustavi, informacija o prekinjenem nizu pa se nemudoma prenese do vodilne gosenice in kolona se ustavi.

Pinijev sprevodni prelec. Foto: Alenka Bradač, Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev (ureja Prirodoslovni muzej Slovenije)

In prav to je, tako Gomboc, vzrok v posnetem prizoru. Gosenice namreč običajno tvorijo skupek, ko se prekine procesija, na primer ob prečkanju ceste ali napadu lačnega ptiča. »Razbita« kolona se takrat zbere v gručo, v kateri se gosenice »z dotiki« sporazumejo, katera bo naslednja na čelu kolone. Kako natančno poteka to dogovarjanje, ki lahko vzame precej časa, ni povsem jasno. »Poleg dotika imajo tudi kemično komunikacijo s feromoni in po potrebi še po svileni niti, ki jo lahko izloča vodilna gosenica,« pojasnjuje Gomboc in dodaja, da je možno, da je na čelo kolone nato izbrana gosenica, ki izloča največ feromona, »a to ni dokazano dejstvo.«

Torej, skrivnost je razkrita. Gosenice na posnetku, zbrane v gručo, intenzivno komunicirajo o tem, katera jih bo povedla do naslednje destinacije. Upajmo, da so varno prestale pot. Razen če so vam ljubši bori.

Prijavi sovražni govor